Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

eV (226-250)


  1.      celítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od celiti: celitev rane poteka ugodno ♪
  2.      celodnéven  -vna -o prid. (ẹ̑) ki traja cel dan: narediti celodnevni izlet; celodnevna hoja; celodnevna zaposlenost kmečkega prebivalstva / v ceni je všteta soba in celodnevna prehrana ♦ šol. celodnevni pouk delo šole v dveh izmenah; pouk istih učencev dopoldne in popoldne ♪
  3.      céloštevílčen  -čna -o prid. (ẹ̄-ȋ) mat. izražen s celimi števili: celoštevilčna rešitev ♪
  4.      céloštevílski  -a -o prid. (ẹ̄-ȋ) mat. izražen s celimi števili: celoštevilska rešitev ♪
  5.      Célzijev  -a -o (ẹ́) pridevnik od Celzij: Celzijev termometer; Celzijeva lestvica ♪
  6.      cenítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od céniti: po predhodnih cenitvah je škoda velika; sodna cenitev; cenitev na oko / cenitev literarnega dela ♪
  7.      cepítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od cepiti: a) gospodarska cepitev Evrope; svetovnonazorska cepitev; cepitev sveta na bloke; cepitev družbe v razrede b) cepitev žlahtne trte na ameriško / cepitev bakterij na nova gojišča c) po cepitvi se pojavi na koži boleča oteklina ◊ biol. razmnoževanje najpreprostejših enoceličnih organizmov z razpolovitvijo; fiz. jedrska reakcija, pri kateri se cepijo jedra z veliko atomsko maso in sprošča energija ♪
  8.      cérkev  -kve ž, mn. stil. cerkvé (ẹ́) 1. stavba, namenjena za krščansko bogoslužje: ljudje gredo iz cerkve; stati pred cerkvijo; božjepotna, farna, stolna cerkev; baročna, gotska cerkev; cerkev sv. Petra; hlad cerkve; vidi se stolp domače cerkve; tiho kakor v cerkvi / ekspr. cela cerkev je pela vsi ljudje v cerkvi ∙ pog. hoditi v cerkev k verskim obredom; javno izpovedovati svojo vero; počutim se kot pes v cerkvi odveč, nezaželen 2. skupnost pripadnikov posameznih krščanskih veroizpovedi: cerkev to priporoča; izstopiti iz cerkve; anglikanska, katoliška, pravoslavna cerkev; avtoriteta cerkve; ločitev cerkve od države / Cerkev katoliška, pravoslavna cerkev ◊ rel. armenska, episkopalna, grška cerkev; vzhodna cerkev pravoslavna ali katoliška cerkev vzhodnega obreda; um. dvoranska cerkev cerkev z več ladjami, ki so vse enako visoke in ločene s stebri ♪
  9.      cesárjev  -a -o (á) svojilni pridevnik od cesar: cesarjev sin / na steni je visela cesarjeva podoba ♪
  10.      cesarjevánje  -a s (ȃ) redko vladanje cesarja: Napoleonovo cesarjevanje ♪
  11.      cesárjevič  -a m (á) cesarjev sin: cesarju se je rodil cesarjevič ♪
  12.      cév  -í ž, daj. mest. ed. cévi (ẹ̑) podolgovat, votel, navadno valjast predmet: cev pušča, se zamaši; napeljati vodovodne cevi; položiti odtočno cev; dolga, ravna cev; aluminijasta, cementna, gumijasta, steklena cev; brizgalna, dimna, grelna, plinska, svetilna cev; puškina, topovska cev; cev iz plastične mase; cev za zalivanje; pipa s kratko cevjo; premer cevi / dihalna cev za dihanje s poklopcem pri potapljaški maski // kar je po obliki ali funkciji podobno cevi: cvetni listi so zrasli v cev; cev požiralnika ◊ anat. Evstahijeva cev ki povezuje srednje uho z žrelom; ušesna troblja; prebavna cev cevasti del prebavil, po katerem se premika, prebavlja hrana; elektr. bergmanska cev za električno napeljavo iz katraniziranega kartona; elektronska cev elektronka; fluorescenčna cev žarnica cevaste oblike, katere obloga sveti zaradi prevajanja električnega toka v razredčenem plinu; katodna cev elektronka, v kateri elektronski žarek pada na zaslon, kjer povzroča vidno sliko; Braunova elektronka; neonska cev z neonom napolnjena svetilna cev, ki se uporablja zlasti v reklamne namene; fiz. rentgenska cev priprava za pridobivanje rentgenskih žarkov; metal. brezšivna cev ki ni varjena, ki je iz celega; strojn. izpušna cev po kateri se odvajajo plini pri motorju z notranjim zgorevanjem ♪
  13.      cévarka  -e ž (ẹ̑) nav. mn., bot. gobe, ki imajo na spodnji strani klobuka plast s cevkami, kjer nastajajo trosi, Boletales ♪
  14.      cevárna  -e ž (ȃ) izdelovalnica cevi: obratovodja cevarne ♪
  15.      cévast  -a -o prid. (ẹ̄) podoben cevi: cevast steber; cevasta posoda ♦ anat. cevasti organi; cevasta kost; bot. cevasti cvet, list; cevaste gobe cevarke; um. cevaste gube na kipih ♪
  16.      cévčica  -e ž (ẹ̑) manjšalnica od cevka: ozka, steklena cevčica; izpušne cevčice pri acetilenkah ♪
  17.      cévčnica  -e ž (ẹ̑) tekst. stojalo, ki nosi cevke z navitki preje za snovanje ♪
  18.      céven  -vna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na cev: cevni nastavek; cevni navoj, spoj; cevna odprtina; cevno koleno / cevni daljnovod za nafto; cevni sistem; cevni vod / cevna pločevina ◊ ptt cevna pošta naprava za dostavljanje pošiljk po cevi s stisnjenim zrakom; teh. cevni ključ orodje v obliki kratke cevi za odvijanje in privijanje matic in vijakov; cevni veznik kos cevi z navojem za vezanje dveh cevi ♪
  19.      cévje  -a s (ẹ̑) skupina ali sistem cevi, cevk: vodovodno cevje ♦ anat. cevje krvnega obtoka žile, ožilje ♪
  20.      cévka  -e ž (ẹ̑) manjša, tanjša cev: ozka cevka; gumijasta, steklena cevka ◊ tekst. (tekstilna) cevka votel valj ali stožec, na katerega se navija preja ♪
  21.      cevkáča  -e ž (á) nav. mn., zool. morski ožigalkarji, ki jih sestavljajo različni polipi in meduze, Siphonophora ♪
  22.      cévkar  -ja m (ẹ̑) nav. mn., zool. mnogočlenarji z apnenčasto ali usnjato cevko, Sedentaria ♪
  23.      cévkast  -a -o prid. (ẹ̑) podoben cevki: predmet cevkaste oblike ♪
  24.      cevkáš  -a m (á) nav. mn., zool. morski ožigalkarji, ki jih sestavljajo različni polipi in meduze, Siphonophora ♪
  25.      cévnat  -a -o prid. (ẹ̑) cevast: cevnati stebri ♪

   101 126 151 176 201 226 251 276 301 326  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA