Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

eV (2.254-2.278)



  1.      podvojítev  -tve ž () glagolnik od podvojiti: podvojitev cen, stroškov / potrebna je podvojitev pazljivosti ♦ lingv., lit. zaporedna ponovitev glasov, zlogov ali besed
  2.      poenostavítev  -tve ž () glagolnik od poenostaviti: poenostavitev metode; poenostavitev postopka, problema
  3.      poevrópiti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) prilagoditi evropskemu načinu življenja in mišljenja: poevropiti prebivalce; posamezniki so se poevropili
  4.      pogasítev  -tve ž () glagolnik od pogasiti: pogasitev ognja / pogasitev peči / pogasitev žeje
  5.      poglobítev  -tve ž () 1. glagolnik od poglobiti: poglobitev jarka / poglobitev in razširitev gospodarskega sodelovanja / strokovna, znanstvena poglobitev problema; poglobitev znanja 2. redko izdolbina: zapolniti vse poglobitve v matici
  6.      pognojítev  -tve ž () glagolnik od pognojiti: pognojitev njiv
  7.      pogodítev  -tve ž () glagolnik od pogoditi: pogoditev cilja
  8.      pogojevánje  -a s () glagolnik od pogojevati: pogojevanje pesnikovega razvoja ♦ psih. učenje na osnovi pogojnih refleksov
  9.      pogojeváti  -újem nedov.) publ. 1. ustvarjati pogoje za kaj: delo pogojuje človekov življenjski obstoj; to so najpomembnejša področja, ki pogojujejo razvoj celotnega gospodarstva / zdravje pogojuje srečo, uspeh je pogoj za 2. biti vzrok česa, vplivati na kaj: izseljevanje pogojuje želja po višjem osebnem standardu; tak razplet zadeve so pogojevale tedanje razmere / mnoga sporna vprašanja pogojujejo takojšen sklic konference
  10.      pogostítev  -tve ž () glagolnik od pogostiti: pogostitev prijateljev ji je bila v veselje / iz njihove hiše ni odšel nihče brez pogostitve // prireditev, na kateri se postreže z jedmi in pijačami, navadno ob kakem pomembnem dogodku: prirejati bankete in pogostitve; povabiti na pogostitev; stroški pogostitve
  11.      pogozdítev  -tve ž () glagolnik od pogozditi: pogozditev goličav / preprečiti pogozditev kmetijskih površin
  12.      pogrčeváti  -újem nedov.) delati kaj grško: pogrčevati pokrajino
  13.      pogrévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od pogrevati: pogrevanje jedi / začela je s pogrevanjem stare zgodbe
  14.      pogrévati  -am nedov. (ẹ́) večkrat greti: pogrevati juho / vsak dan mora pogrevati kosilo // ekspr. delati kaj spet pomembno, aktualno: ne pogrevaj prepira; vsega tega ni hotel več pogrevati; pogrevati že obravnavana vprašanja
  15.      pogrmévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od pogrmevati: zbudilo ga je rahlo pogrmevanje za gorami / pogrmevanje deročega hudournika
  16.      pogrmévati  -am nedov. (ẹ́) 1. brezoseb. v presledkih grmeti: za hribi lahno pogrmeva 2. v presledkih dajati grmenju podobne glasove: motorji bombnikov so skoraj vsak dan pogrmevali nad mestom; pren., ekspr. nesreča je pogrmevala v ozračju
  17.      pohabítev  -tve ž () glagolnik od pohabiti: pohabitev vojakov / nekdaj so obsojali na smrt ali na pohabitev
  18.      pohitévati  -am nedov. (ẹ́) knjiž. hiteti: ves dan pohiteva po kuhinji; pohitevati iz kraja v kraj; pohitevati za kom; zelo je pohiteval, da bi prišel še pred mrakom / dnevi pohitevajo / pohitevati z delom ● knjiž. njegova ura pohiteva prehiteva
  19.      pohléven  -vna -o prid., pohlévnejši (ẹ́ ẹ̄) 1. ki je v odnosu do ljudi nezahteven, poslušen, skromen: pohleven človek; pohleven kot jagnje / doma je zelo pohleven // ki vsebuje, izraža nezahtevnost, poslušnost, skromnost: govorila je s pohlevnim glasom; pohleven pogled 2. ki človeka ne napada, mu ne povzroča težav; krotek: pohleven konj, pes / pohlevna čreda ∙ ekspr. pohlevnih ovčic gre veliko v en hlev več mirnih, nezahtevnih ljudi lahko živi skupaj tudi v majhnem prostoru 3. ekspr. ki se pojavlja v neizraziti obliki: padati je začel pohleven dež; pohleven ogenj 4. ekspr. majhen, skromen: pohlevne hiše na koncu vasi / bil je pohlevne postave majhne, drobne pohlévno prisl.: pohlevno ga gleda; pohlevno vprašati
  20.      pohlévnost  -i ž (ẹ́) lastnost pohlevnega človeka: prirojena pohlevnost in potrpežljivost
  21.      pohrstévati  -am nedov. (ẹ́) večkrat hrstniti: suhe veje pohrstevajo / sneg je pohrsteval pod pasjimi šapami
  22.      pohujševálec  -lca [c tudi lc] m () nav. ekspr. kdor (rad) pohujšuje: pohujševalec mladine
  23.      pohujševálnica  -e ž () ekspr. kraj, kjer se kdo pohujša, pokvari: poboljševalnica je bila zanj le pohujševalnica
  24.      pohujševáti  -újem nedov.) 1. v krščanskem okolju s svojim vedenjem, ravnanjem povzročati, da kdo izgubi pozitivne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu: pohujševati mladino; otroci se z branjem takih knjig pohujšujejo 2. ekspr. slabo vplivati, kvariti: njegovo zabavljanje je pohujševalo sodelavce ● ekspr. ljudje so se pohujševali nad njegovimi slikami zgražali
  25.      poihtévati  -am nedov. (ẹ́) v presledkih ihteti: otrok je še v spanju poihteval; pridušeno je poihtevala in si brisala solze

   2.129 2.154 2.179 2.204 2.229 2.254 2.279 2.304 2.329 2.354  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA