Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

eV (22.426-22.450)



  1.      relativizírati  -am nedov. in dov. () knjiž. delati relativno: relativizirati merila; te sodbe so se že relativizirale relativizíran -a -o: relativizirane resnice; tudi ta trditev je že relativizirana
  2.      rélativnost  in relatívnost -i ž (ẹ̑; ) lastnost, značilnost relativnega: relativnost občutkov, vrednot / relativnost potresnih napovedi nezanesljivost, približnostfiz. načelo relativnosti trditev, da so vsi opazovalni sistemi, ki se ne gibljejo pospešeno in niso v bližini velikih teles, za opis naravnih pojavov enakovredni; (posebna) teorija relativnosti Einsteinova teorija prostora in časa, ki ne vključuje gravitacije; splošna teorija relativnosti Einsteinova teorija gravitacije // kar je relativno: tudi lepota je relativnost; nasprotja in relativnosti
  3.      rélativnosten  in relatívnosten -tna -o prid. (ẹ̑; ) nanašajoč se na relativnost: upoštevati je treba relativnostni vidik / Einsteinova relativnostna teorija
  4.      relé  -ja m (ẹ̑) 1. elektr. priprava, ki ob spremembi vhodne električne veličine povzroči spremembo izhodne električne veličine: pripravo vklaplja in izklaplja rele; elektromagnetni rele / frekvenčni rele katerega vzbujevalna veličina je frekvenca; merilni rele ki deluje, ko karakteristična veličina z določeno točnostjo doseže delovno vrednost 2. žarg. relejna naprava, relejna postaja: rele na Nanosu se je pokvaril; postavljati nove releje; uporabiti satelit za rele / televizijski rele ◊ teh. gasilski cevovod z vsaj eno vmesno motorno brizgalno za poganjanje vode na bolj oddaljeno mesto
  5.      reliéf  -a m (ẹ̑) 1. navpična oblikovanost zemeljskega površja: zemljevidi kažejo relief z barvami, črticami; gričevnat, kraški, razgiban relief; relief doline, pokrajine / podmorski relief relief morskega dna // model, ki tako oblikovanost ponazarja: šola je kupila relief Slovenije; mavčni relief 2. kiparsko delo, pri katerem lik, upodobitev izstopa iz osnovne ploskve: delati, klesati relief; z reliefi okrašena stena; abstraktni relief / kupiti, obesiti relief / klesati v reliefu // lik, upodobitev, ki izstopa iz osnovne ploskve: relief na kovancu, tapeti, usnju 3. knjiž. oblikovanost česa glede na tipične, različne sestavine: že s prvim romanom je pokazal relief svojega umetniškega sveta ◊ um. figuralni relief; ploski relief; visoki relief pri katerem so nekateri deli likov ločeni od osnovne ploskve
  6.      reliéfen  -fna -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na relief: reliefne značilnosti pokrajine / reliefni lik, portret / reliefne tapete ♦ geogr. reliefna karta karta, na kateri je z barvami, barvnimi odtenki, črtkami prikazan relief; tisk. reliefni tisk tisk, pri katerem so črke plastične 2. knjiž. plastičen, nazoren: reliefen opis duševnega razpoloženja; podoba meščanstva je v njegovih romanih zelo reliefna reliéfno prisl.: reliefno razgibana pokrajina
  7.      relígija  -e ž (í) 1. zavest o obstoju boga, nadnaravnih sil; vera, verovanje: religija se kaže v različnih oblikah; razvoj, zgodovina religije // s prilastkom sistem naukov, norm, vrednot in dejanj, obredov, v katerih se ta zavest kaže, vera: islamska, krščanska religija; monoteistične religije / državna religija v nekaterih državah ki jo država z zakonodajo priznava za svojo 2. ekspr., z rodilnikom nazor, prepričanje, ki velja kot najvišja, najpomembnejša vrednota: humanizem je religija našega časa / religija tehnike oboževanje, poveličevanje
  8.      relíkt  -a m () kar ostane, se ohrani od česa večjega, obsežnejšega iz prejšnjih obdobij, ostanek: ta beseda je relikt; relikti starih verovanj v ljudskem izročilu; pren., knjiž. glavna oseba v romanu je relikt kapitalizma ∙ knjiž. ta poklic je danes že relikt zelo redek // biol. rastlinska ali živalska vrsta, ki se ohrani na ozko omejenem področju iz prejšnjih geoloških dob: ta vrsta polžev je relikt ♦ geol. ledenodobni, terciarni relikti
  9.      rém  -a m (ẹ̑) fiz., do 1980 enota za merjenje ekvivalentne doze ionizirajočega sevanja: meriti obsevno dozo v remih
  10.      remedúra  -e ž () knjiž. izboljšanje, ureditev: remedura razmer / uvesti remedure v poslovanje izboljšave / remedure proti prekupčevanju ukrepi
  11.      rémelj  -na [mǝl] m (ẹ̑) nižje pog. (lesena) letev: zaboj iz remeljnov / polagati strešno opeko na remeljne
  12.      rèmilitarizácija  -e ž (-á) ponovna postavitev, namestitev vojaštva in vojaških naprav na kako ozemlje: remilitarizacija obmejnega pasu / remilitarizacija države
  13.      reminiscénca  -e ž (ẹ̑) knjiž. 1. nejasen, navadno čustveno obarvan spomin: predajati se sentimentalnim reminiscencam; vrnitev v domovino mu je vzbudila reminiscence na mladost / v pripoved je vpletal nekake zgodovinske reminiscence 2. sestavina, element umetniškega dela, ki oblikovno, motivno spominja na kako drugo umetniško delo: v romanu so očitne reminiscence iz del znanih pisateljev / nova simfonija vsebuje reminiscence na avtorjeva prejšnja dela
  14.      remíza  -e ž () pokrit prostor za shranjevanje, čiščenje in popravljanje (tirnih) vozil: tramvaj je odpeljal iz remize / remiza za železniške vagone
  15.      remónt  -a m (ọ̑) teh. redni pregled, popravilo in zamenjava dotrajanih delov strojev, naprav: remont kotla v plinarni; remont plavža; skrajšati čas remonta / opravljati remont / ladja je v remontu
  16.      remórker  -ja m (ọ̑) navt. ladja za vleko, reševanje ladij; vlačilec: z remorkerji so odvlekli poškodovano ladjo; remorker z navezanimi čolni
  17.      rendez-vous  gl. randevu
  18.      renesánsa  -e ž () 1. um. evropski umetnostni slog v 15. in 16. stoletju, ki posnema staro grško in rimsko umetnost: proučevati renesanso in barok; glasbena renesansa; renesansa v slikarstvu / italijanska renesansa; karolinška renesansa // doba tega sloga: razvoj arhitekture v renesansi / pozna renesansa 2. knjiž. prerod: renesansa univerze / renesansa športa v dvajsetem stoletju razcvet
  19.      renklóda  -e ž (ọ̑) agr. sadno drevo ali njegov rdeči, rumeni, zeleni koščičasti sad: renklode in mirabele / zelena renkloda
  20.      renóns  -a m (ọ̑) igr. zahteva pri kvartanju, da se zaradi kršenja pravil igra razveljavi, konča: zaradi renonsa so nehali igrati
  21.      renóns  medm. (ọ̑) igr. izraža pri kvartanju zahtevo, da se zaradi kršenja pravil igra razveljavi, konča: renons, zmotil si se pri deljenju kart
  22.      rentabilitéten  -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. rentabilnosten: pri novih investicijah je potrebno upoštevati rentabilitetne faktorje
  23.      rent-a-car  in rent a car [réntakár] m neskl., tudi rent-a-car in rent a car -a (ẹ̑-) izposojevalnica avtomobilov: podjetje ima rent-a-car // žarg. avtomobil, izposojen v taki izposojevalnici: na letališču je najel rent-a-car; neskl. pril.: rent-a-car služba
  24.      réntgen  -a m (ẹ̑) 1. rentgenski aparat: rentgen se je pokvaril; slikati z rentgenom 2. žarg. rentgenski pregled: poslati bolnika na rentgen // rentgenski oddelek: v službi je na rentgenu 3. fiz., do 1980 enota za merjenje obsevne doze ionizirajočega sevanja: meriti moč sevanja v rentgenih
  25.      rentgenizírati  -am nedov. in dov. () presvetljevati ali slikati z rentgenskimi žarki, zlasti telesne dele, organe: rentgenizirati prsni koš, pljuča / rentgenizirati bolnika ∙ ekspr. rentgeniziral jih je skozi svoja debela očala ostro, predirljivo gledalteh. rentgenizirati kovinski ulitek

   22.301 22.326 22.351 22.376 22.401 22.426 22.451 22.476 22.501 22.526  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA