Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

eV (2.204-2.228)


  1.      pobledévati  -am nedov. (ẹ́) knjiž. bledeti: lica so mu pobledevala / dekle je zardevalo in pobledevalo prebledevalo / spomin nanj pobledeva postaja manj izrazit ♪
  2.      poblestévati  -am nedov. (ẹ́) knjiž. pobleščavati se: jezero poblesteva v soncu; srebrnina je poblestevala ob plamenu sveč / bliski poblestevajo skozi noč ♪
  3.      pobobnévati  -am nedov. (ẹ́) v presledkih bobneti: na nebu pobobneva grom; brezoseb. za gorami je še vedno pobobnevalo // bobneč v presledkih se hitro premikati: valovi pobobnevajo pod mostom / na cesti so pobobnevali tanki bobneli ♪
  4.      pobolévati  -am nedov. (ẹ́) 1. večkrat, a ne hudo boleti: glava, želodec ga poboleva; poboleva jo pri srcu 2. redko bolehati: že nekaj mesecev poboleva ♪
  5.      poboljševálec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor poboljšuje: poboljševalec ljudi ♪
  6.      poboljševálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na poboljševanje: poboljševalni namen vzgoje ● pog. vzgojni poboljševalni dom prevzgojni dom; pog. poboljševalni zavod vzgojni zavod ◊ jur. kazenski poboljševalni dom zavod, v katerem prestajajo daljše kazni odvzema prostosti odrasli obsojenci; kazenski poboljševalni zavod zavod za prestajanje kazni odvzema prostosti ♪
  7.      poboljševálnica  -e ž (ȃ) jur., do 1930 zavod za mladoletne prestopnike: biti v poboljševalnici ● pog. če boš tak, te bomo dali v poboljševalnico v prevzgojni dom ♪
  8.      poboljševánje  -a s (ȃ) glagolnik od poboljševati: poboljševanje mladoletnikov / poboljševanje delovnih razmer ♪
  9.      poboljševáti  -újem nedov. (á ȗ) 1. povzročati, da kdo pridobiva boljše lastnosti: poboljševati ljudi; ekspr. gore nas poboljšujejo / poboljševati otrokov značaj 2. izboljševati: poboljševati gospodarstvo; razmere se poboljšujejo ♪
  10.      poboževáti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž. delati kaj za božansko: Grki so svoje junake po smrti poboževali / primitivna ljudstva pobožujejo naravo // delati kaj za predmet poveličevanja, občudovanja: poboževati delo ♪
  11.      pobrnévati  -am nedov. (ẹ́) v presledkih brneti: struna je še nekaj časa pobrnevala / letala so pobrnevala nad mestom pobrnevajoč letala; pren., knjiž. v njenih besedah je pobrnevala otožnost ♪
  12.      pocenítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od poceniti: pocenitev stanovanj, živil / publ. pocenitev obratovanja z novimi stroji zmanjšanje obratovalnih stroškov ♪
  13.      pocenjeváti  -újem nedov. (á ȗ) delati kaj cenejše: pocenjevati gradbene storitve / stroji pocenjujejo delo ♪
  14.      počastítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od počastiti: počastitev pesnikovega spomina; akademija v počastitev praznika ♪
  15.      počlovečevánje  -a s (ȃ) glagolnik od počlovečevati: počlovečevanje človeka / počlovečevanje medčloveških odnosov ♪
  16.      počlovečeváti  -újem nedov. (á ȗ) delati kaj človeško, dobro, plemenito: sile, ki ljudi počlovečujejo / počlovečevati medsebojne odnose // delati, da kdo dobi določene človeške lastnosti, značilnosti: pisatelj je glavnega junaka premalo počlovečeval / kipar počlovečuje lignitne forme / redko otrok živali pogostokrat počlovečuje pooseblja ♪
  17.      počrnítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od počrneti ali počrniti: počrnitev kože na soncu ◊ fot. počrnitev filma; tisk. počrnitev stopnja barvnega nanosa ♪
  18.      podaljševálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na podaljševanje: podaljševalni procesi ♦ elektr. podaljševalna vtičnica ♪
  19.      podaljševánje  -a s (ȃ) glagolnik od podaljševati: podaljševanje šolanja / podaljševanje osnove ♪
  20.      podaljševáti  -újem nedov. (á ȗ) delati kaj (bolj) dolgo: podaljševati obleke; razpoke v lesu se podaljšujejo / dan se že podaljšuje ♦ lingv. osnove se podaljšujejo z j ♪
  21.      podcenjeválen  -lna -o prid. (ȃ) ki izraža podcenjevanje: kazati podcenjevalen odnos do problema ♪
  22.      podcenjevánje  -a s (ȃ) glagolnik od podcenjevati: podcenjevanje sovražnika; podcenjevanje lastnih sposobnosti ∙ s podcenjevanjem gleda na njegovo umetnost podcenjuje jo ♪
  23.      podcenjeváti  -újem nedov. (á ȗ) prisojati čemu manjšo vrednost, manjši pomen, kot ga ima v resnici: ne podcenjuje ga; fant se preveč podcenjuje / podcenjevati nevarnost podcenjeván -a -o: v javnosti podcenjevan pesnik ♪
  24.      podelítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od podeliti: podelitev diplom / brezplačna podelitev šolskih knjig ♪
  25.      podeljevánje  -a s (ȃ) glagolnik od podeljevati: podeljevanje medalj / podeljevanje akademskih naslovov; podeljevanje posojil, štipendij / podeljevanje vlog v gledališču ♪

   2.079 2.104 2.129 2.154 2.179 2.204 2.229 2.254 2.279 2.304  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA