Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

eV (2.201-2.225)



  1.      pnevmoníja  -e ž () med. pljučnica: zdraviti pnevmonijo
  2.      pnevmotóraks  -a m (ọ̑) med. nabiranje zraka v poprsnični votlini: zaradi poškodbe je prišlo do pnevmotoraksa / spontani, umetni pnevmotoraks; pnevmotoraks zaradi poškodbe // dovajanje zraka v to votlino: pnevmotoraks je uspel; cevke za pnevmotoraks
  3.      poapnítev  -tve ž () glagolnik od poapneti: poapnitev žil
  4.      pobledévati  -am nedov. (ẹ́) knjiž. bledeti: lica so mu pobledevala / dekle je zardevalo in pobledevalo prebledevalo / spomin nanj pobledeva postaja manj izrazit
  5.      poblestévati  -am nedov. (ẹ́) knjiž. pobleščavati se: jezero poblesteva v soncu; srebrnina je poblestevala ob plamenu sveč / bliski poblestevajo skozi noč
  6.      pobobnévati  -am nedov. (ẹ́) v presledkih bobneti: na nebu pobobneva grom; brezoseb. za gorami je še vedno pobobnevalo // bobneč v presledkih se hitro premikati: valovi pobobnevajo pod mostom / na cesti so pobobnevali tanki bobneli
  7.      pobolévati  -am nedov. (ẹ́) 1. večkrat, a ne hudo boleti: glava, želodec ga poboleva; poboleva jo pri srcu 2. redko bolehati: že nekaj mesecev poboleva
  8.      poboljševálec  -lca [c tudi lc] m () kdor poboljšuje: poboljševalec ljudi
  9.      poboljševálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na poboljševanje: poboljševalni namen vzgoje ● pog. vzgojni poboljševalni dom prevzgojni dom; pog. poboljševalni zavod vzgojni zavodjur. kazenski poboljševalni dom zavod, v katerem prestajajo daljše kazni odvzema prostosti odrasli obsojenci; kazenski poboljševalni zavod zavod za prestajanje kazni odvzema prostosti
  10.      poboljševálnica  -e ž () jur., do 1930 zavod za mladoletne prestopnike: biti v poboljševalnici ● pog. če boš tak, te bomo dali v poboljševalnico v prevzgojni dom
  11.      poboljševánje  -a s () glagolnik od poboljševati: poboljševanje mladoletnikov / poboljševanje delovnih razmer
  12.      poboljševáti  -újem nedov.) 1. povzročati, da kdo pridobiva boljše lastnosti: poboljševati ljudi; ekspr. gore nas poboljšujejo / poboljševati otrokov značaj 2. izboljševati: poboljševati gospodarstvo; razmere se poboljšujejo
  13.      poboževáti  -újem nedov.) knjiž. delati kaj za božansko: Grki so svoje junake po smrti poboževali / primitivna ljudstva pobožujejo naravo // delati kaj za predmet poveličevanja, občudovanja: poboževati delo
  14.      pobrnévati  -am nedov. (ẹ́) v presledkih brneti: struna je še nekaj časa pobrnevala / letala so pobrnevala nad mestom pobrnevajoč letala; pren., knjiž. v njenih besedah je pobrnevala otožnost
  15.      pocenítev  -tve ž () glagolnik od poceniti: pocenitev stanovanj, živil / publ. pocenitev obratovanja z novimi stroji zmanjšanje obratovalnih stroškov
  16.      pocenjeváti  -újem nedov.) delati kaj cenejše: pocenjevati gradbene storitve / stroji pocenjujejo delo
  17.      počastítev  -tve ž () glagolnik od počastiti: počastitev pesnikovega spomina; akademija v počastitev praznika
  18.      počlovečevánje  -a s () glagolnik od počlovečevati: počlovečevanje človeka / počlovečevanje medčloveških odnosov
  19.      počlovečeváti  -újem nedov.) delati kaj človeško, dobro, plemenito: sile, ki ljudi počlovečujejo / počlovečevati medsebojne odnose // delati, da kdo dobi določene človeške lastnosti, značilnosti: pisatelj je glavnega junaka premalo počlovečeval / kipar počlovečuje lignitne forme / redko otrok živali pogostokrat počlovečuje pooseblja
  20.      počrnítev  -tve ž () glagolnik od počrneti ali počrniti: počrnitev kože na soncu ◊ fot. počrnitev filma; tisk. počrnitev stopnja barvnega nanosa
  21.      podaljševálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na podaljševanje: podaljševalni procesi ♦ elektr. podaljševalna vtičnica
  22.      podaljševánje  -a s () glagolnik od podaljševati: podaljševanje šolanja / podaljševanje osnove
  23.      podaljševáti  -újem nedov.) delati kaj (bolj) dolgo: podaljševati obleke; razpoke v lesu se podaljšujejo / dan se že podaljšuje ♦ lingv. osnove se podaljšujejo z j
  24.      podcenjeválen  -lna -o prid. () ki izraža podcenjevanje: kazati podcenjevalen odnos do problema
  25.      podcenjevánje  -a s () glagolnik od podcenjevati: podcenjevanje sovražnika; podcenjevanje lastnih sposobnosti ∙ s podcenjevanjem gleda na njegovo umetnost podcenjuje jo

   2.076 2.101 2.126 2.151 2.176 2.201 2.226 2.251 2.276 2.301  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA