Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

eV (2.154-2.178)



  1.      pisáteljev  -a -o () pridevnik od pisatelj: bogat pisateljev notranji svet; pisateljevo zadnje delo
  2.      pisateljevánje  -a s () glagolnik od pisateljevati: ukvarjati se s pisateljevanjem
  3.      pisateljeváti  -újem nedov.) pisati romane, povesti, novele: spet je začel pisateljevati; pisateljuje samo v slovenskem jeziku / ekspr. ko so si pripovedovali mladostne dogodivščine, so vselej nekoliko pisateljevali si izmišljali, dodajali
  4.      piščánčev  -a -o prid. (á) nanašajoč se na piščance: piščančevo meso / piščančeva obara
  5.      píščev  -a -o () svojilni pridevnik od pisec: piščeva opomba; v delu je opazna piščeva vzgojna tendenca
  6.      pížmarjev  -a -o () pridevnik od pižmar: pižmarjeva žleza
  7.      plačeválec  -lca [c] m () kdor plačuje: takih plačevalcev ni cenil; plačevalec davka
  8.      plačeválka  -e [k] ž () ženska oblika od plačevalec: plačevalka davkov
  9.      plačevánje  -a s () glagolnik od plačevati: dolgoročno, obročno plačevanje; plačevanje v denarju, zlatu / plačevanje naročnine, samoprispevka / plačevanje dela, storitevfin. brezgotovinsko plačevanje
  10.      plačeváti  -újem nedov.) 1. dajati za kaj določeno vrednost, navadno denar, in si s tem pridobivati pravico a) do lastništva tistega: plačevati blago v trgovini; za knjige veliko plačuje; plačevati v blagu, z denarjem, zlatom / plačevati pri blagajni; plačevati v obrokih / ekspr. zmeraj mu plačuje pijačo b) do rabe, uporabe tistega: plačevati ložo v gledališču; plačevati sobo, stanovanje 2. z denarjem poravnavati določene obveznosti: plačevati davek, dolgove, najemnino; prispevki, ki se plačujejo iz osebnih dohodkov; redno, sproti plačevati / plačevati članarino, obresti; zanj mora plačevati velike vsote / kdo bo plačeval njihove račune / plačevati kazen 3. dajati komu določeno vrednost, navadno denar, za opravljeno delo, storitev: plačevati delavce; poleg drugega mora plačevati še inštruktorja za otroke; ti bolje plačujejo kakor oni; neredno, slabo plačevati / veliko ji plačuje za varstvo otroka ● pog. zmeraj plačuje ceho za druge trpi (škodo) zaradi drugih; ekspr. njegove grehe plačujejo otroci posledice njegovih slabih dejanj čutijo, trpijo otrociekon. plačevati iz proračuna; plačevati v kliringu; jur. plačevati penale
  11.      plemenítev  -tve ž () glagolnik od plemeniti: plemenitev mladih telic
  12.      plenítev  -tve ž () glagolnik od pleniti: po večdnevni plenitvi se je turška vojska umaknila / preprečiti plenitev rudnika
  13.      plétev  -tve ž (ẹ̑) glagolnik od pleti: končati pletev / pletev prosa / pomagati pri žetvi in pletvi strnišča // čas pletja (strnišča): bilo je ob pletvi
  14.      pléva  -e ž (ẹ́) trši ovoj semena pšenice, rži, ki ni tesno zrasel z vsebino: spraviti zrno iz pleve // mn. ti ovoji, odstranjeni z mlatenjem: zeblo ga je, zato se je zakopal v pleve; napolniti blazino s plevami; vreča plevknjiž. ločiti pleve od zrnja ločiti, odstraniti slabo iz dobregabot. ovršni in cvetni listi pri travah; krovna, ogrinjalna pleva
  15.      plévek  -vka -o prid. (ẹ́) star. brezokusen, neokusen: plevka jed, voda / objavljal je v plevkem humorističnem listu nepomembnem, malovrednem
  16.      plevél  -a [e] m (ẹ̑) rastlina, ki preprečuje, zavira rast kulturnih rastlin: grede je prerasel plevel; puliti, uničevati, zatirati plevel; trnat plevel; mesto se je razrastlo kot plevel zelo / enoletni plevel; njivski, vrtni plevel; pren., ekspr. literarni plevel ∙ knjiž. ločiti zrno od plevela ločiti, vzeti dobro iz slabega
  17.      plevélast  -a -o prid. (ẹ̑) poln plevela: plevelasta njiva / plevelasto žito
  18.      plevélen  -lna -o [n in ln] prid. (ẹ̑) nanašajoč se na plevel: plevelno seme / plevelna rastlina plevel // plevelast, plevelnat: plevelna njiva
  19.      plevélnat  -a -o [n in ln] prid. (ẹ̑) poln plevela: plevelnata njiva / plevelnato zrnje
  20.      plevélnica  -e [n in ln] ž (ẹ̑) nar. manjšemu srpu podobno orodje za odstranjevanje plevela; pralica: pri delu je zlomila plevelnico
  21.      plevélnik  -a [ln in n] m (ẹ̑) agr. stroj za odstranjevanje plevela: delati s plevelnikom / traktorski plevelnik
  22.      pléven  -vna -o prid. (ẹ̑) agr., navadno v zvezi plevno zrno zrno, ki je obdano s plevnato lupino
  23.      plévica  -e ž (ẹ́) navadno v zvezi majaronove plevice posušen zdrobljen majaron, zlasti listi, ki se uporablja kot začimba: poper in majaronove plevice
  24.      plevíca  -e ž (í) ženska, ki pleve: na polju je bilo precej plevic; žanjice in plevice ◊ zool. močvirska ptica z rdeče rjavim perjem in dolgim, navzdol ukrivljenim kljunom, Plegadis falcinellus
  25.      plévka  -e ž (ẹ̄) nar. manjšemu srpu podobno orodje za odstranjevanje plevela; pralica: na vrtu je delala tudi s plevko

   2.029 2.054 2.079 2.104 2.129 2.154 2.179 2.204 2.229 2.254  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA