Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

eV (21.526-21.550)



  1.      psíhika  -e ž (í) knjiž. duševnost: prodreti v psihiko posameznika; mladostnikova, otrokova psihika
  2.      psíhoanalíza  -e ž (-) psih. nauk o vplivu nezavednega na človekovo delovanje: razvoj psihoanalize; utemeljitelj psihoanalize // na tem nauku temelječa metoda zdravljenja duševnih motenj in bolezni: uporabiti psihoanalizo pri odpravljanju nevrotičnih depresij
  3.      psíhofízičen  -čna -o prid. (-í) duševen in telesen v medsebojnem odnosu: psihofizični razvoj otroka; psihofizične sposobnosti ljudi / psihofizično bitje / psihofizični zakoni ◊ filoz. (psihofizični) paralelizem po Descartesu vzporedno, ne pa vzročno delovanje duha in materije
  4.      psíhofízika  -e ž (-í) veda o odnosu med fizičnimi dražljaji in njihovimi duševnimi učinki: nova odkritja v psihofiziki
  5.      psíhofiziologíja  -e ž (-) veda o odnosu med fiziološkimi procesi in duševnostjo: dosežki sodobne psihofiziologije / psihofiziologija dela
  6.      psíhofiziolóški  -a -o prid. (-ọ̑) duševen in fiziološki v medsebojnem odnosu: govorjenje je psihofiziološki proces / psihofiziološke sposobnosti
  7.      psihogén  -a -o prid. (ẹ̑) psih. ki je duševnega izvora: organska in psihogena obolenja
  8.      psihografíja  -e ž () psih. opisovanje duševnih značilnosti posameznika ali skupine: področje psihografije; biografija in psihografija
  9.      psihográm  -a m () psih. grafični prikaz duševnih značilnosti posameznika ali skupine: testni rezultati so prikazani v psihogramu
  10.      psíhohigiéna  -e ž (-ẹ̑) med. skrb za ohranitev zdravih duševnih funkcij
  11.      psíhohigiéničen  -čna -o (-ẹ́) pridevnik od psihohigiena: psihohigienična posvetovalnica
  12.      psíholingvístika  -e ž (-í) lingv. jezikoslovje, ki proučuje jezik s stališča duševnosti: dognanja psiholingvistike
  13.      psihologíja  -e ž () 1. veda, ki raziskuje človeško duševnost, dušeslovje: razvoj psihologije; strokovnjak za psihologijo / eksperimentalna, mladinska psihologija; okultna psihologija parapsihologija; psihologija dela, učenja ♦ ped. pedagoška psihologija; psih. globinska psihologija ki proučuje človekovo podzavest; individualna psihologija po Adlerju ki proučuje posameznika glede na težnjo po uveljavljanju, moči; socialna psihologija ki obravnava duševne pojave s socialnega stališča; psiht. klinična psihologija ki proučuje duševno problematične ali ogrožene ljudi 2. duševnost: spoznati psihologijo učenca / publ. psihologija mase
  14.      psihologizírati  -am nedov. in dov. () knjiž. vnašati v kaj psihološke elemente, navadno v preveliki meri: pisatelj preveč psihologizira
  15.      psiholóški  -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na psihologe ali psihologijo, dušesloven: psihološke definicije osebnosti / psihološki laboratorij / psihološki preizkus, test 2. duševen: psihološki pojavi; psihološke razlike med ljudmi / psihološka priprava za tekmovanje; psihološke zavore ◊ lit. psihološki roman roman, ki prikazuje zlasti notranje, duševno dogajanje osebe ali širše skupnosti; voj. psihološka vojna uporaba psiholoških propagandnih sredstev z namenom demoralizirati prebivalstvo kake države, zlasti pred napadom nanjo
  16.      psihometríja  -e ž () nauk o merjenju duševnih pojavov
  17.      psihomotóren  -rna -o prid. (ọ̄) med. nanašajoč se na gibalne učinke duševnih procesov: psihomotorne sposobnosti / psihomotorni bolezenski znaki
  18.      psihomotóričen  -čna -o prid. (ọ́) med. nanašajoč se na gibalne učinke duševnih procesov: psihomotorična spretnost / psihomotorični test
  19.      psíhopatologíja  -e ž (-) veda o vzrokih, nastanku in razvoju duševnih motenj in bolezni: ukvarjati se s psihopatologijo / psihopatologija govorjenja
  20.      psíhoseksuálen  -lna -o prid. (-) duševen in spolen v medsebojnem odnosu: psihoseksualni razvoj
  21.      psíhosociálen  -lna -o prid. (-) duševen in družben v medsebojnem odnosu: človek je psihosocialno bitje / psihosocialni vidiki dela
  22.      psíhosociolóški  -a -o prid. (-ọ̑) duševen in družben, družbosloven v medsebojnem odnosu: prilagajanje je psihosociološki proces / psihosociološka znanost
  23.      psíhosomátika  -e ž (-á) med. nauk o telesnih boleznih, nastalih zaradi vplivanja duševnih pojavov
  24.      psíhosomátski  -a -o prid. (-) med. duševen in telesen v medsebojnem odnosu: psihosomatski razvoj otrok / psihosomatske bolezni, motnje telesne bolezni, motnje, nastale zaradi vplivanja duševnih pojavov
  25.      psíhoterapíja  -e ž (-) med. zdravljenje duševnih motenj in bolezni s psihološkimi sredstvi: rehabilitacija s pomočjo psihoterapije

   21.401 21.426 21.451 21.476 21.501 21.526 21.551 21.576 21.601 21.626  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA