Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

eV (2.076-2.100)


  1.      ozelenítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od ozeleneti ali ozeleniti: ta grm pred ozelenitvijo rdeče vzcveti / načrt ozelenitve novih stanovanjskih sosesk ♪
  2.      ozelenjevánje  -a s (ȃ) glagolnik od ozelenjevati: ozelenjevanje in urejanje mesta, delovnih prostorov / urbanistično ozelenjevanje ♪
  3.      ozelenjeváti  -újem nedov. (á ȗ) oskrbovati z zelenjem, rastlinjem: ozelenjevati naselja, stanovanjske okoliše / začeli so ozelenjevati posamezne puščavske predele ♪
  4.      ozemljítev  -tve ž (ȋ) elektr. 1. zveza prevodnega dela električne naprave z zemljo: pravilna ozemljitev televizijske antene, strelovoda; naprava brez ozemljitve / opraviti ozemljitev radijskega sprejemnika 2. ozemljitvena naprava: izključiti, poškodovati ozemljitev ♪
  5.      označeválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor kaj označuje: označevalec izdelkov ◊ filoz. označevalec označujoče; voj. laserski označevalec ciljev priprava za osvetljevanje ciljev pri nočnem obstreljevanju ♪
  6.      označeválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na označevanje: označevalna sredstva ♪
  7.      označevánje  -a s (ȃ) glagolnik od označevati: označevanje poti / črno-belo označevanje oseb ♦ avt. luči za označevanje vozila ♪
  8.      označeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. opremljati s čim, da se opazi, prepozna: po potresu so prizadete hiše označevali / označevati drevesa za posek // tako sporočati, izražati kaj: vrstni red česa označevati s številkami / področja, kjer je bolezen najbolj razširjena, so označevali na zemljevidu s pikicami 2. izražati določeno vsebino: ta predmet nekaj označuje / besede označujejo pojme; kvalifikatorji označujejo rabo besed / ta beseda označuje tri stvari poimenuje; samostalniki s to končnico označujejo živa bitja pomenijo // biti značilen, tipičen za kaj: to obdobje označuje neprestan boj za povečanje proizvodnje; živahen temperament označuje vsak njen korak 3. navajati karakteristične lastnosti, značilnosti: označevati dobo, pesnika; pisatelj dobro označuje osebe v svojem romanu // z oslabljenim pomenom, v zvezi s kot, za izraža omejevanje lastnosti, značilnosti na navedbo koga: nauk so označevali kot zmoten; zbirko pesmi označuje kritik kot najčistejšo liriko; označujejo ga za lenuha ● knjiž. svoj rojstni kraj ji je označeval do vseh podrobnosti opisoval; publ. volitve označujejo, da ljudske množice podpirajo našo politiko kažejo, potrjujejo označujóč -a -e: označujoč položaj; sam.: filoz. označujoče čutno zaznavna stran znaka ♪
  9.      označítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od označiti: označitev hiš za rušenje / temeljita označitev pisatelja / označitev pokrajine ♪
  10.      oznanjeválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) knjiž. kdor kaj razširja, uči: prvi oznanjevalci krščanstva, protestantizma / oznanjevalec revolucionarnih idej glasnik / ekspr. oznanjevalec vremena napovedovalec ♪
  11.      oznanjeválka  -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) knjiž. ženska, ki kaj razširja, uči: oznanjevalka novih naukov // kar kaj naznanja, napoveduje: poteze na bolnikovem obrazu so bile oznanjevalke smrti / ekspr. danica, oznanjevalka dneva ♪
  12.      oznanjevánje  -a s (ȃ) glagolnik od oznanjevati: oznanjevanje novih idej, resnice / to so opravili brez hrupa in velikega oznanjevanja ♪
  13.      oznanjeváti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž. 1. razširjati, učiti: oznanjevati resnico, zmoto; oznanjevati vero // pripovedovati, sporočati: rad oznanjuje novice / napis na kamnu oznanjuje, da tam počiva zaslužen mož 2. izražati, kazati: njegov obraz oznanjuje užaljenost 3. naznanjati, napovedovati: stari ljudje so oznanjevali lakoto / hladni večeri oznanjujejo jesen ● preg. kdor sam sebe povišuje, prazno glavo oznanjuje hvaljenje samega sebe in pretirano dobro mnenje o sebi izražata, kažeta omejenost oznanjujóč -a -e: mir oznanjujoče besede ♪
  14.      oznevóljiti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) redko vznejevoljiti: bali so se oznevoljiti gospodarja ♪
  15.      ozobítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od ozobiti: ozobitev žage / primeri pozne ozobitve pri človeku ♪
  16.      ozvočeválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na ozvočenje: ozvočevalna skupina je že začela delati / ozvočevalne naprave ♪
  17.      oživčeváti  -újem nedov. (á ȗ) med. povzročati pravilno razporeditev, delovanje živcev kje: oživčevati mišice, organe / živec, ki oživčuje žrelo in požiralnik ♪
  18.      oživítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od oživiti: oživitev utopljenca z umetnim dihanjem / oživitev gospodarstva / odrska oživitev dramskega besedila postavitev, uprizoritev ♪
  19.      pajčevína  in pájčevina -e ž (í; ȃ) 1. nit, skupek na določen način razporejenih niti, ki jih dela pajek: pajek dela, prede pajčevino; ometati pajčevine v sobi; muha se je ujela v pajčevino; prepresti okno s pajčevino ∙ ekspr. lačen sem, da se mi pajčevine delajo po želodcu zelo; publ. pajčevina daljnovodov omrežje, mreža 2. publ., z rodilnikom kar ovira, zmanjšuje jasnost, preglednost česa: raztrgati pajčevino laži; odmotavati pajčevine spomina ♪
  20.      pajčevínast  tudi pájčevinast -a -o prid. (í; ȃ) nanašajoč se na pajčevino: pajčevinast strop / ekspr.: pajčevinasta megla prozorna; pajčevinasta tkanina zelo tanka pajčevínasto tudi pájčevinasto prisl.: bluza iz pajčevinasto tankega blaga ♪
  21.      pájčevnica  -e ž (ȃ) anat. ovojnica osrednjega živčevja med trdo mreno in žilnico ♪
  22.      páličevje  -a s (á) knjiž., redko več palic, palice: paličevje levje kletke ♪
  23.      pánčičevka  -e ž (ȃ) bot. visoko iglasto drevo s topimi iglicami; omorika: gojiti pančičevke ♪
  24.      pánevrópski  -a -o prid. (ȃ-ọ̑) nanašajoč se na vse Evropejce ali vso Evropo: panevropsko gibanje / njeno ustanovitev je spremljalo panevropsko navdušenje ♪
  25.      pánjevec  -vca m (ȃ) 1. gozd. drevo, zraslo iz poganjka na panju: posekati panjevce // gozd iz takih dreves: prodal je več arov panjevca 2. nar. večje poleno, panj: cepiti hrastove panjevce ♪

   1.951 1.976 2.001 2.026 2.051 2.076 2.101 2.126 2.151 2.176  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA