Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

eV (20.526-20.550)


  1.      presméšen  -šna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) 1. preveč smešen: prizor je postal presmešen; prestara in presmešna obleka / presmešen je, da bi ga jemali resno 2. ekspr. zelo smešen: nastopili so presmešni klovni; zapeti presmešno pesem presméšno prisl.: presmešno poskakovati po eni nogi / v povedni rabi vse to je presmešno ♪
  2.      presmŕkav  -a -o prid. (ŕ) slabš. premlad, premalo izkušen: ne boš me prevaral, si še presmrkav ♪
  3.      presnávljati  -am nedov. (á) 1. biol. opravljati biokemične procese, pri katerih nastajajo energija, potrebna za življenje, in snovi za obnavljanje celic: rastline presnavljajo; nekatere živali hitro presnavljajo; človek ta živila težko prebavlja in presnavlja / jetra presnavljajo beljakovine, maščobe in sladkor / presnavljati sladkor v alkohol 2. knjiž. spreminjati, predrugačevati: presnavljati svet, življenje; bolečina jo je notranje presnavljala presnavljajóč -a -e: presnavljajoče rastline; presnavljajoče se življenje ♪
  4.      presnét  -a -o prid. (ẹ̑) ekspr. ki izraža a) nekoliko negativen odnos do osebe, stvari: ali se ta presneti fant še ni vrnil / pusti to presneto reč pri miru; presneta veselica, koliko sem zapravil / kot psovka presneta neroda, kaj si spet razbil b) občudovanje: presneto dekle, le kdaj je postalo tako čedno // v medmetni rabi, v zvezi presneta reč, stvar izraža zaskrbljenost, nejevoljo: ti presneta reč, kako bi neki prišel tja; presneta stvar, spet se me loteva prehlad / presneta reč, teh ljudi pa tudi ni nikoli doma presnéto prisl. 1. zelo, hudo: presneto smo se namučili; on ti bo lahko še presneto škodoval; to so bili presneto hudi časi; presneto slabo mu gre / elipt. presneto je ljudi, saj bodo še dvorano podrli 2. v medmetni rabi izraža a) podkrepitev trditve: presneto, saj me je sram, če na to pomislim; to so bili lepi dnevi, presneto; pretepel ga bom, presneto, da ga bom; denar sem položil na mizo, presneto da b) nejevoljo, nestrpnost: presneto, kdo bo pa imel denar, če ne on; presneto, to je pa že preveč; kaj čakaš, presneto c) začudenje, navdušenje: presneto, dosti si dobil; to je pa lepo, presneto / star. presneto nazaj, kdaj si tako zrasla č) pritrjevanje: kako se je shladilo, ali ne? Presneto da ♪
  5.      presnéti  -snámem dov., presnêmi presnemíte; presnél; nam. presnét in presnèt (ẹ́ á) rad. zapisati zvok ali sliko na magnetni trak, ploščo z drugega traku, plošče: film presneti na 35-milimetrski trak; glasbo s plošč presneti na magnetofonski trak ● nar. ko je malo zrasla, je presnela brata pri paši zamenjala; nar. komaj čaka, da bi presnel tvoje mesto prevzel; star. presneti vino z droži v drug sod pretočiti presnét -a -o: presneta glasba ♪
  6.      presnóva  -e ž (ọ̑) biol. biokemični procesi, pri katerih nastajajo energija, potrebna za življenje, in snovi za obnavljanje celic: uravnavati, usmerjati presnovo; nenormalna presnova; nepravilnosti v presnovi ∙ knjiž., redko presnova društva preoblikovanje, preureditev; knjiž., redko presnova v gospodarstvu reforma ♦ biol., kem. presnova beljakovin; med. osnovna presnova ♪
  7.      presnóvek  -vka m (ọ̑) nav. mn., biol. snov, ki nastane pri presnovi: odvajati presnovke; škodljivi presnovki; zastrupitev s presnovki / rastlinski presnovki ♪
  8.      presóden  -dna -o prid. (ọ́ ọ̄) star. 1. razsoden: presoden človek; biti izredno presoden 2. kritičen: premeril jo je s presodnim pogledom presódno prisl.: presodno ocenjevati, pogledati kaj ♪
  9.      presodíti  in presóditi -im dov., presójen (ȋ ọ́) 1. s podrobno raziskavo podatkov, dejstev priti do kake ugotovitve: sodniki so presodili, da je oškodoval podjetje; trezno moram presoditi, kaj naj ukrenem // s podrobno raziskavo podatkov, dejstev spoznati resnično vrednost česa: presoditi dogodek, položaj; presoditi dokaze / knjiž. presoditi pravilnost listine // ugotoviti: ozrl se je v nebo, da bi presodil čas; po glasu sem presodil, da je on 2. knjiž. oceniti: profesorja je presodil za dobrega človeka; presoditi koga na oko / slabo je presodil oddaljenost predmeta ♪
  10.      presója  -e ž (ọ̑) 1. glagolnik od presoditi: to prepuščam njemu v presojo; čustvo je zmagalo nad trezno presojo; ni bil več sposoben mirne presoje / narediti kaj po lastni presoji / presoja dokazov, položaja 2. knjiž. ocenitev: nepristranska presoja; presoja literarnega dela; presoja otrokovega zdravstvenega stanja / slišal sem tvojo presojo ∙ knjiž. ni izgubil presoje razsodnosti; knjiž. gledališke presoje ocene ♪
  11.      presójanje  -a s (ọ́) 1. glagolnik od presojati: pri presojanju, kaj storiti, je na nekatere stvari popolnoma pozabil / opazovanje in presojanje pojavov; napaka v presojanju položaja 2. knjiž. ocenjevanje: presojanje psov na razstavi; presojanje znanja tečajnikov; merila za presojanje česa / estetsko presojanje umetniškega dela ♪
  12.      presójati  -am nedov. (ọ́) 1. s podrobno raziskavo podatkov, dejstev prihajati do kake ugotovitve: sam boš moral presojati, kaj je pravilno in kaj narobe; hladno presojati kaj; zna samostojno presojati; presojal je temeljito // s podrobno raziskavo podatkov, dejstev spoznavati resnično vrednost česa: presojati dogodke, dokaze; pravilno presojati položaj / presojati pritožbe / knjiž. presojati skladnost listine z zakoni ∙ znamenja, po katerih se presojajo tla ugotavljajo 2. knjiž. ocenjevati: prizanesljivo je presojal njegove besede; mladeniči so ogledovali in presojali dekleta; način presojanja živine / presojati literarna dela presojajóč -a -e: presojajoče oči; prisl.: presojajoče gledati presójan -a -o: presojani predmet ♪
  13.      presolíti  -ím dov., presólil (ȋ í) 1. prepojiti s soljo: meso je treba dobro presoliti 2. preveč osoliti: nima občutka za slanost, jedi največkrat presoli presoljèn -êna -o: presoljena juha ♪
  14.      presopáren  -rna -o prid. (á ā) preveč soparen: presoparen dan presopárno prisl., v povedni rabi: bilo je presoparno, da bi šli na sprehod ♪
  15.      prespáti  -spím dov., prespì prespíte; prespál (á í) 1. speč prebiti, preživeti: noč je mirno prespal; tretjino življenja človek prespi / fant je dogodek prespal in zjutraj ni vedel nič o njem / na vlaku je prespal vse postaje do Ljubljane / prespati dogovorjeni znak ♦ zool. nekatere živali zimo prespijo prebijejo, preživijo v stanju, podobnem spanju // speč preiti kako časovno točko, mejo: ker se je bal prespati dogovorjeno uro, se je vso noč zbujal // prenočiti: prespal je kar pod kozolcem; prespal je doma, nato je odšel / v kraju je lani prespalo skoraj sto tisoč turistov 2. s spanjem doseči prenehanje kakega stanja: najprej prespi svojo pijanost; ko so prespali utrujenost, so nadaljevali pot 3. ekspr. s spanjem, čakanjem časovno oddaljiti se od česa: ko je poraz, razočaranje prespal, je začel misliti bolj kritično / stvar dvakrat, trikrat prespi, preden se odločiš počakaj nekaj časa prespáti se s spanjem se okrepiti: tri dni je popival, nato se je prespal in začel spet delati; jutri bo nedelja, pa se bom prespal prespán -a -o: biti prespan in spočit; za njim je slabo prespana noč ♪
  16.      presplôšen  -šna -o prid. (ó) preveč splošen: presplošna razlaga, trditev / presplošna teorija / to je presplošen odgovor premalo natančen ♪
  17.      presramôten  -tna -o prid. (ó) preveč sramoten: pogoji za vdajo so se jim zdeli presramotni ♪
  18.      presŕčen  -čna -o prid. (ȓ) star. prisrčen: njen otrok je zelo presrčen / presrčen pogovor; njegov presrčni smeh jih je razvedril / kot izraz hvaležnosti presrčna ti hvala / zajelo jih je presrčno veselje resnično, iskreno / objel je svojo presrčno mater ljubo, drago presŕčno prisl.: presrčno pozdraviti, se zasmejati; presrčno se zahvaljevati ♪
  19.      présta  -e ž (ẹ̄) 1. pecivo iz kuhanega ali vzhajanega testa v obliki številke osem: jesti presto; testo za preste / sladke pred pečenjem posute s sladkorjem, slane preste pred pečenjem posute s soljo / iz testa oblikovati preste; peči preste // ekspr. kar je temu podobno: sledovi reaktivnih letal so se prepletali v sestavljene preste; ograja iz železnih prest 2. nar. koroško, v krščanskem okolju snop šibja in zelenja za cvetno nedeljo; butara: nesti presto v cerkev ♪
  20.      prestája  -e ž (ȃ) nar. severozahodno hlev z drugimi prostori za začasno bivanje živine pred odhodom na planino in po prihodu s planine: oditi z drobnico s prestaje; živeti na prestaji ♪
  21.      prestájati 1 -am nedov. (ā) 1. biti deležen česa neprijetnega, slabega: lakoto, mraz, hude napore — vse to so prestajali na poti do cilja / organizacija je v tistih letih prestajala težko krizo / gripo prestaja navadno kar stoje preboleva ♦ jur. (zaporno) kazen prestaja že dva meseca 2. s prislovnim določilom med trajanjem česa neprijetnega, slabega ostajati v stanju, kot ga nakazuje določilo: kako ste prestajali dolgo vožnjo; dobro prestajati vročino prenašati; zaradi mraza niso mogli več prestajati v lopi; težko prestajam pri tem človeku 3. zastar. prenehovati: prestajati biti pijan / vedno znova mu prestaja srce ● prestajal je udarce, ne da bi stokal prenašal; pog. tukaj ni več za prestajati ni mogoče več biti; je zelo hudo; noge me bolijo, da komaj prestajam zelo me bolijo ♪
  22.      prestájati 2 -am nedov. (ā) ekspr. stoječ preživljati: popoldneve je prestajal na vrtu in gledal v gore ♪
  23.      prestáli  -a -o prid. (á) prestan: pozabiti prestale napore, težave / po komaj prestali bolezni je še ves slaboten / premišljati o čudovitih dogodkih prestalih mesecev preživetih ∙ star. delujoči in prestali vulkani ugasli; prim. prestati prestanem ♪
  24.      prestàr  -ára -o prid. (ȁ á) preveč star: ta fant je prestar zanjo / kruh je že prestar ♪
  25.      prestáti  -stánem dov. (á ȃ) 1. biti kdaj deležen česa neprijetnega, slabega: veliko hudega je že prestal; zaradi njih smo prestali ta strah, te težave / ekspr. pokrit je bil s klobukom, ki je prestal že mnogo vetra in dežja ♦ jur. (zaporno) kazen je moral v celoti prestati // prenehati biti deležen česa neprijetnega, slabega: prestali smo eno nevarnost, pa smo se znašli v še hujši; ta strah sem že prestal, zdaj se ne bojim več / še zmeraj je slaboten, saj je komaj dobro prestal tifus prebolel / kazen bo prestal čez dva meseca prebil 2. ostati živ do konca trajanja česa: bolnik operacije ni prestal; prestati vojno; ekspr. mislil sem, da ne bom prestal tega tedna, toliko dela je bilo / te izgube ne bom prestal prenesel / trdnjava je prestala tudi drugi naskok po drugem naskoku ostala nezavzeta / ilegalna tiskarna je okupacijo prestala se je obdržala do konca okupacije // s prislovnim določilom po prenehanju česa neprijetnega, slabega ostati v stanju, kot ga nakazuje določilo: kako ste prestali potovanje po razburkanem morju; rože so dobro prestale zimo 3. priti do konca trajanja kake dejavnosti: ko prestanete poskusno dobo, se bomo odločili / uspešno prestati izpit, testiranje opraviti 4. (pre)nehati: veter je prestal nenadoma, kakor se je pojavil; zastar.: prestati govoriti; prestati z delom / za nekaj časa so prestali; prestati in nadaljevati ● zastar. vozili smo se dolgo, a gozdovi ob cesti niso prestali se niso končali; evfem. on je že prestal, nas pa še čaka umrl; novo orožje je dobro prestalo preizkušnjo ob preizkušnji pokazalo, da je dobro; nova vlada v parlamentu ni prestala preizkušnje glasovanje se zanjo ni končalo dobro; ekspr. nista mogla prestati drug brez drugega zdržati; brez teh malenkosti bi lahko prestal jih ne bi pogrešal; nihče ne ve, koliko sem prestala pretrpela prestán -a -o: oddahniti se po prestanih naporih; plačilo za prestane bolečine; prestane bolezni; najtežje je prestano; prim. prestali ♪

   20.401 20.426 20.451 20.476 20.501 20.526 20.551 20.576 20.601 20.626  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA