Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

eV (2.051-2.075)



  1.      osvojítev  -tve ž () 1. glagolnik od osvojiti: osvojitev dežele / upati na osvojitev prvega mesta / spominska osvojitev snovi; osvojitev proizvodnje strojnih delov 2. knjiž., redko kar je osvojeno: razširil je osvojitve svojega očeta
  2.      oštévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od oštevati: ostro oštevanje
  3.      oštévati  -am nedov. (ẹ́) izražati nejevoljo, nezadovoljstvo s kom zaradi njegovega negativnega dejanja, ravnanja, navadno z ostrimi besedami: oštevati otroke; ošteval je sina, da je len; oštevali so ga, ker je razbil šipo; oštevati in zmerjati / oštevala ga je, kod je spet hodil
  4.      oštevílčenje  -a s () glagolnik od oštevilčiti: poimenovanje novih ulic in oštevilčenje hiš; oštevilčenje računov / oštevilčenje knjige
  5.      oštevílčiti  -im dov.) 1. označiti s številko, navadno z zaporedno: oštevilčiti dopise, račune; urediti in oštevilčiti pisma 2. označiti strani, liste v knjigi, rokopisu z zaporedno številko, znakom: oštevilčiti knjigo / oštevilčiti strani oštevílčen -a -o: oštevilčeni sedeži; vstopnice so oštevilčene; hodnik z oštevilčenimi vrati ♦ zal. oštevilčena izdaja izdaja v majhni nakladi, katere izvodi se označijo z zaporednimi številkami; numerirana izdaja
  6.      ôtčev  -a -o prid. (ō) star. očetov: bil je na otčevem grobu
  7.      otelítev  -tve ž () glagolnik od oteliti se: vime pred otelitvijo oteče
  8.      otemnévati  -am [tǝm] nedov. (ẹ́) postajati nekoliko temen: nebo otemneva // izgubljati močen sijaj, svetlobo: luna otemneva
  9.      otemnjeváti  -újem [tǝm] nedov.) zastar. zatemnjevati: oblaček otemnjuje luno / nevednost jim je otemnjevala duha
  10.      otévati  -am nedov. (ẹ́) zastar. reševati, varovati (pred čim): otevati ljudi lakote, smrti
  11.      oteževáti  -újem nedov.) delati kaj bolj naporno, težavno: dim jim je oteževal dihanje / valovi otežujejo plovbo; sneg je oteževal promet / pomanjkanje gradiva otežuje proučevanje // delati kaj bolj zapleteno: predpisi so oteževali poslovanje, sodelovanje / tako ravnanje otežuje medsebojne odnose // delati kaj bolj neprijetno, bolj hudo: oteževati komu življenje ∙ misel na sina ji otežuje srce jo žalosti, vznemirja
  12.      otopévati  -am nedov. (ẹ́) 1. postajati manj občutljiv za zunanje dražljaje: čuti mu otopevajo; otopevati za bolečine 2. izgubljati voljo, zanimanje za kaj: po tem dogodku je polagoma otopevala; pri enoličnem delu je začel otopevati // pojavljati se v manjši meri, v manj izraziti obliki: občutek zadovoljstva je otopeval; zavest krivde mu otopeva / nasprotja med njimi otopevajo 3. redko postajati top, manj oster: rezilo začenja otopevati
  13.      otoplítev  -tve ž () glagolnik od otopliti: potrebna je otoplitev nog / Slovenijo je zajela nenadna otoplitevmeteor. insolacijska otoplitev
  14.      otrdévati  -am nedov. (ẹ́) 1. postajati trd, trši: snov je le počasi otrdevala 2. ekspr. postajati trd, brezčuten: pri tem delu je začel otrdevati / čuti, da ji srce otrdeva
  15.      otrdítev  -tve ž () glagolnik od otrdeti ali otrditi: otrditev tekoče snovi / otrditev spolnega organa
  16.      otrpévati  -am nedov. (ẹ́) postajati negiben, tog, manj občutljiv: roke so jim otrpevale od mraza
  17.      otvorítev  -tve ž () glagolnik od otvoriti: otvoritev zborovanja / otvoritev razstave / otvoritev ceste, nove avtobusne linije ♦ šah. otvoritev igre začetna poteza igre; indijska otvoritev // prireditev ob slovesni izročitvi česa v javno, splošno uporabo: biti na otvoritvi; na večer pred otvoritvijo so imeli nastopajoči zadnje vaje
  18.      ovekovečeváti  -újem nedov.) ekspr. z umetniško upodobitvijo delati, da postane, ostane kaj v prihodnosti znano, poznano: radi so ovekovečevali bojne prizore / slika ovekovečuje njeno lepoto // delati kaj znano, poznano sploh: ovekovečevati ravnanje koga
  19.      overítev  -tve ž () glagolnik od overiti: overitev dokumentov, zapisnika / overitev podpisa
  20.      overovítev  -tve ž () glagolnik od overoviti: overovitev dokumentov
  21.      ovévati  -am nedov. (ẹ́) knjiž. z vetjem obdajati: oveval ju je hladen veter / soparen zrak je oveval poslušalce v dvorani ● knjiž. ovevali so jo spomini obhajali, prevzemali
  22.      ovlaževálec  -lca [lc in c] m () priprava za ovlaževanje, vlaženje zraka: uravnavati vlažnost z rosilci in ovlaževalci / na radiatorje so namestili pločevinaste ovlaževalce posode z vodo
  23.      ovlaževánje  -a s () glagolnik od ovlaževati: tako ovlaževanje zraka za te rastline ne zadošča; naprava za ovlaževanje prostorov
  24.      ovlaževáti  -újem nedov.) delati kaj vlažno: ovlaževati ozračje v rastlinjaku; prostori se avtomatično ogrevajo in ovlažujejo
  25.      ozdravítev  -tve ž () glagolnik od ozdraveti ali ozdraviti: nestrpno so čakali na njegovo ozdravitev / pospeševati gospodarsko ozdravitev dežele

   1.926 1.951 1.976 2.001 2.026 2.051 2.076 2.101 2.126 2.151  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA