Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

eV (20.179-20.203)



  1.      premostítven  -a -o prid. () ki kaj premosti, premošča: premostitveni objekti / ekspr. premostitveni ukrepi ♦ fin. premostitveni kredit ali premostitveno posojilo kredit, posojilo, s katerim se začasno zagotovijo sredstva za izpolnitev denarne obveznosti
  2.      premostováti  -újem nedov.) redko premoščati: potok premostujejo drevesna debla / z lahkoto je premostovala razlike med njunima značajema
  3.      premôški  -a -o prid. (ó) preveč moški: zdel se ji je premočen, prevelik, premoški / ekspr.: premoški je, da bi popustil; bila je premoška, da bi pokazala svoje trpljenje premôško prisl.: je premoško vzgojena
  4.      premótati  -am tudi premotáti -ám dov. (ọ̄; á ) knjiž. previti: premotati prejo premótati se, tudi premotáti se priti skozi kaj ovirajočega: premotal se je skozi množico
  5.      premotíti  in premótiti -im dov. ( ọ́) nav. ekspr. 1. narediti, povzročiti, da kdo naredi kaj prvotno nenameravanega, neprimernega: premotiti koga z obljubami / nizka cena ga je premotila, da je stvar kupil; priložnost, skušnjava ga je premotila 2. narediti, povzročiti, da se pozornost, misli koga usmerijo drugam: premotiti otroka z igračo; skušal se je premotiti z delom // prevarati, ukaniti: da bi zasledovalce premotil, se je preoblekel 3. pridobiti si ljubezensko naklonjenost koga: premotil mu je hčer 4. star. prekiniti, pretrgati: tišino je premotil tlesk pokrova / že dobro, je premotil njeno zgovornost ● ekspr. truden je bil, vendar ga spanec ni premotil vendar ni zaspal premóten -a -o: marsikdo je bil že premoten; premoten pri delu
  6.      premotrívati  -am nedov. (í) raba peša opazovati, gledati: nekaj trenutkov ga je radovedno premotrivala; premotrivati svet // s prislovnim določilom presojati, ocenjevati: začel je trezno premotrivati nevarnosti; premotrivati vprašanje z vseh strani
  7.      premožênje  -a s (é) stvari, denar, ki jih ima kdo v svoji lasti: njegovo premoženje raste, se veča; ekspr. dokopati se do premoženja; imeti, izgubiti, zapraviti premoženje; izročiti, zapustiti premoženje komu; odvzeti komu premoženje; podedoval, pridobil si je veliko premoženje; jamčiti za kaj s premoženjem; majhno premoženje; skupno premoženje zakoncev; premoženje gospodarske organizacije / družbeno, državno premoženje ∙ ekspr. to stane celo premoženje je zelo drago; ekspr. to je vse njegovo premoženje samo to ima
  8.      premožênjskopráven  -vna -o prid. (ē-ā) nanašajoč se na premoženjsko pravo: premoženjskopravni zahtevek / premoženjskopravna vprašanja
  9.      premóžnost  -i ž (ọ́) značilnost premožnega človeka: premožnost nekaterih slojev; tako pohištvo je znamenje premožnosti
  10.      premràz  prisl. () v povedni rabi preveč mraz: v sobi je prevroče, zunaj pa premraz; premraz je bilo, da bi začelo snežiti
  11.      premráziti  -im tudi premrazíti -ím dov., premrázil (ā ; í) povzročiti, da se občuti mraz v veliki, preveliki meri: veter ga je premrazil; brezoseb. predolgo je stala zunaj in jo je vso premrazilo; premalo je bil oblečen, in se je premrazil ∙ ekspr. pasje lajanje jih je premrazilo zelo prestrašilo premrážen -a -o tudi premražèn -êna -o in premrázen -a -o tudi premrazèn -êna -o: premraženi prsti; bil je lačen in premražen; ekspr. domov je prišla premražena do kosti zelo
  12.      premráženec  -nca m () kdor je premražen: tovarišev se je razveselil kakor premraženec sonca
  13.      premŕšav  -a -o prid. (ŕ) preveč mršav: krave ni mogel prodati, ker je premršava
  14.      premŕzel 1 -zla -o [ǝ] prid. () preveč mrzel: kopal se je v premrzli vodi / klet ne sme biti ne pretopla ne premrzla / ekspr., v povedni rabi biti premrzel do koga preveč neprijazen, sovražen premŕzlo prisl.: premrzlo se vedeš do nje / v povedni rabi sneg ne kopni, ker je premrzlo
  15.      prenadólgo  [g] prisl. (ọ́) nav. ekspr. preveč na dolgo: pisec se prenadolgo ukvarja s tem vprašanjem
  16.      prenágel  -gla -o [ǝ] prid. (á) 1. prehiter: taka hoja je zanjo prenagla / prenagel razvoj 2. nav. ekspr., navadno v povedni rabi ki reagira preveč hitro in navadno nepremišljeno: v sodbah je prenagel prenáglo prisl.: prenaglo delati; prenaglo soditi
  17.      prenaglás  prisl. () nav. ekspr. preveč naglas: prenaglas govoriš
  18.      prenáglica  -e ž (ā) knjiž. prevelika naglica: prenaglica mu je bila v nesrečo; opraviti delo brez prenaglice; prenaglica in površnost / bilo ga je sram zaradi svojih prenaglic prenagljenih, nepremišljenih dejanj
  19.      prenágliti se  -im se dov.) premalo premišljeno a) reči, izreči: v pogovoru z njo se je večkrat prenaglil; prenagliti se v besedah, z besedami; star. prenagliti sodbo prenagliti se v sodbi, s sodbo b) narediti kaj, se odločiti za kaj: spoznal je, da se je prenaglil; prenagliti se z nakupom // prezgodaj, prekmalu opraviti: prenagliti se z žetvijo ● z očetom se ni prenagliti z njim je treba ravnati, se pogovarjati premišljeno, previdno prenágljen -a -o: prenagljen ukrep; prenagljena izjava; njena poroka je bila prenagljena; prenagljeno dejanje ∙ ekspr. to je bil prenagljen korak premalo premišljeno dejanje; prisl.: prenagljeno izreči očitek; prenagljeno soditi
  20.      prenágljenec  -nca m () redko prenagel, preveč nepremišljen človek: ob tem se je marsikateri prenagljenec globoko zamislil
  21.      prenágljenost  -i ž () 1. lastnost, značilnost prenagljenega človeka: s prenagljenostjo in nervoznostjo več škoduje, kot koristi; mladostna prenagljenost / prenagljenost takih priznanj 2. prenagljeno dejanje: vsaka prenagljenost in lahkomiselnost se jim je maščevala; oprosti mu njegovo prenagljenost
  22.      prenagósto  prisl. (ọ̑) nav. ekspr. preveč nagosto: prenagosto posajeno drevje / granate padajo prenagosto, da bi si upal iz zaklonišča
  23.      prenaíven  -vna -o prid. () preveč naiven: zanj je bila prenaivna / ekspr. prenaiven predlog
  24.      prenajésti se  -jém se dov., 2. mn. prenajéste se, 3. mn. prenajedó se tudi prenajéjo se; prenajéj se in prenajèj se prenajéjte se; prenajédel se prenajédla se, stil. prenajèl se prenajéla se (ẹ́) preveč se najesti: ob vsaki pojedini se prenaje // ekspr. naveličati se: mesa sem se že prenajedel
  25.      prenakopíčenost  -i ž () knjiž. prevelika nakopičenost: prenakopičenost stvari na enem mestu

   20.054 20.079 20.104 20.129 20.154 20.179 20.204 20.229 20.254 20.279  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA