Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

eV (20.154-20.178)



  1.      premínjati 2 -am nedov. (í) knjiž. minevati: dan počasi preminja / vse na svetu nastaja in preminja
  2.      premísa  -e ž () 1. trditev, iz katere sledi določen zaključek: ovreči premiso; izpeljati sklep iz premis; psihološke premise ♦ filoz. vsaka od dveh trditev, izjav, iz katere izhaja določen zaključek 2. publ. osnovno načelo, vodilo: to geslo je še danes premisa njihove zunanje politike / postaviti premise novi gledališki smeri / tradicija je važna premisa za razvoj dramatike faktor, osnova
  3.      premíslek  -a [lǝk] m () 1. usmeritev dejavnosti v zavesti v kaj a) da bi prišlo do jasnosti, zaključkov: ta ugovor zahteva premislek / po daljšem premisleku je odgovoril premišljevanju; natančnejši premislek pesmi je to potrdil presoja, analiza b) da bi se spoznala primernost, posledice česa: za odločitev je bil potreben premislek; dati komu čas za premislek / odločil se je brez premisleka; delati s premislekom 2. zastar. pomislek: njegov premislek je bil utemeljen ● ekspr. stvar nam je dala premisleka morali smo o njej premišljevati, razmišljati; star. mlad je še in nima pravega premisleka ne zna še prav presojati, ocenjevati; star. je še v premislekih še omahuje; preg. premislek je boljši kot dan hoda vsaka stvar naj se pred začetkom temeljito premisli
  4.      premísliti  -im dov.) 1. usmeriti dejavnost v zavesti v kaj a) da bi prišlo do jasnosti, zaključkov: nalogo še enkrat premisli, pa jo boš rešil; njegove trditve je temeljito premislil, preden mu je odgovoril; vsako stvar do dna, do konca premisli b) da bi se spoznala primernost, posledice česa: premislil je vsako besedo, preden jo je izgovoril; svojo odločitev še enkrat premisli; premisli, kaj mu boš odgovoril / premisli, potem šele stori; otrok je še in ne premisli // presoditi, oceniti: če premislimo nastalo situacijo, ni rešitve; premisli, če to zmoreš / zastar. če ga premislim, on tega ni zmožen 2. v medmetni rabi izraža podkrepitev trditve: premisli, kaj vse sem moral delati; premislite, koliko smo pretrpeli premísliti se tudi premísliti si v mislih spremeniti prvotno odločitev: po nekaj dneh so se premislili in zapustili četo; kaže, da se je premislil / hotel je nekaj reči, pa se je premislil premíšljen -a -o: njegov odgovor je dobro premišljen; premišljene besede; premišljeno dejanje, vedenje ∙ premišljen človek ki ravna premišljeno; prisl.: delati, govoriti premišljeno; ravnal je premišljeno in načrtno
  5.      premlád  -a -o tudiprid. ( á) 1. preveč mlad: premlad je, da bi mu zaupal tako nalogo / s tem kompostom še ne moremo gnojiti, ker je premlad 2. ekspr. zelo mlad: nasproti mu je prišla prelepa, premlada deklica
  6.      prémnik  -a m (ẹ̑) avt. tečaj, na katerem je pritrjeno kolo in okoli katerega se kolo vrti: avtomobilu se je zlomil levi sprednji premnik
  7.      premnóg  -a -o prid. (ọ̑) mn., ekspr. ki izraža zelo veliko število oseb, stvari od kake celote: premnogi ljudje so preveč zaposleni; ed., star. premnog tekmovalec je odnehal // ki izraža zelo veliko število oseb, stvari sploh: od premnogih skrbi še spati ne more; v boju s premnogimi težavami so delavci postali izkušeni in odločni / od premnogega dela utrujen preobilnega; sam.: premnogi mislijo, da je to le začasno; premnogim je obljubljal, a redko držal besedo
  8.      premnógo  prisl. (ọ̑) ekspr. izraža zelo veliko količino ali mero: premnogo let je že minilo, da bi se še spomnil; premnogo mater žaluje za sinovi ∙ evfem. tako govorjenje ni premnogo vredno je malo vredno
  9.      premnógokrat  prisl. (ọ̑) ekspr. izraža zelo veliko ponovitev: ta napaka se v članku premnogokrat ponavlja / mnogokrat, premnogokrat misli na pretekle dni
  10.      premóč  -i inž (ọ̑) položaj močnejšega glede na šibkejšega: zavedati se svoje premoči; dobiti, priboriti si premoč; domače moštvo je bilo ves čas v premoči; občutek premoči nad kom / spet se je pokazala premoč novega nad starim / gospodarska premoč razvitih držav; številčna premoč sovražnika večje število sovražnikov; publ. imeti premoč v oborožitvi biti bolje oboroženžarg., šport. nogometaši so izkoristili terensko premoč boljši, ugodnejši teren
  11.      premôčen  in premočán -môčna -o inprid. ó) preveč močen: ima premočne roke, da bi lahko delal s takimi krhkimi predmeti / nit je bila premočna, da bi jo lahko pretrgal / bojevati se s premočnim sovražnikom / evfem. premočna je, morala bo shujšati predebela / cigara je bila zanj premočna / premočna raztopina gnojil / ekspr. večerni obrok hrane ne sme biti premočen preveč hranljiv, preveč kaloričen / premočen udarec / jed ima premočen vonj / premočni dražljaji so lahko nevarni ● publ. premočna zmaga košarkarske ekipe z zelo veliko razliko v točkah premočnó tudi premôčno prisl.: naslov prvaka je premočno osvojilo domače moštvo; premočno se je ustrašila, da bi lahko kaj povedala
  12.      premočíti  -móčim dov. ( ọ́) narediti kaj popolnoma mokro, navadno z vodo: dež mu je premočil suknjič / ploha ju je premočila do kože premóčen -a -o: premočeni čevlji; domov so prišli premočeni in premraženi; premočena zemlja; popolnoma premočen
  13.      premočljív  -a -o prid. ( í) ki se premoči: premočljivo blago / premočljivi čevlji
  14.      premočŕten  -tna -o prid. () knjiž. 1. raven: premočrtne ceste in ulice so dajale mestu posebno podobo / opazoval je, kako sonce zahaja za premočrtno obzorje 2. dosleden, načelen: je zelo premočrten človek / ljudje premočrtnih misli / cenili so jo zaradi njene premočrtne odločnosti // enosmeren, enostranski: značaj glavnega junaka je preveč premočrten / pisateljev literarni razvoj ne sme biti premočrten ◊ fiz. premočrtno gibanje premo gibanje; geom. premočrtni lik lik, ki ga omejujejo same ravne črte; premočrtni koordinatni sistem koordinatni sistem, pri katerem so koordinatne osi premice premočŕtno prisl.: ulice so speljali premočrtno; svetlobni žarki se širijo premočrtno; premočrtno usmerjen razvoj
  15.      premóder  -dra -o prid. (ọ́) knjiž. 1. preveč moder, pameten: premoder je, da bi naredil tako veliko neumnost ∙ nar. ne bodi premodra, to ti lahko zelo škoduje preveč resna, preveč zadržana 2. ekspr. zelo preudaren, zelo pameten: mnogo pravljic se začenja: živel je premoder mož / zapisal je tele premodre besede premódro prisl.: premodro govoriti
  16.      premógarica  -e ž (ọ̑) knjiž. ladja, ki prevaža premog: težko natovorjena premogarica je odplula iz pristanišča
  17.      premogóčen  -čna -o prid. (ọ́ ọ̄) 1. preveč mogočen: gospodar je postal premogočen / bal se je svoje premogočne tašče 2. ekspr. mogočen: občudoval je očetovo premogočno postavo; rad je zahajal v gore, ker so se mu zdele premogočne / star., v vljudnostnem nagovoru premogočni gospod
  18.      premogóčnost  -i ž (ọ́) 1. prevelika mogočnost: premogočnost nekaterih gospodarjev 2. ekspr. mogočnost: občudoval je premogočnost zasneženih vrhov
  19.      premogokópen  -pna -o prid. (ọ̑) v zvezi premogokopna družba, v kapitalistični ekonomiki družba, ki se ukvarja z izkoriščanjem premogovnikov: premogokopna družba ni hotela ugoditi zahtevi rudarjev / nekdaj Trboveljska premogokopna družba
  20.      premóker  -môkra -o stil.prid. (ọ́ ó) preveč moker: za okopavanje je bila zemlja še premokra
  21.      premolčáti  -ím [č] dov., premólči; premólčal (á í) 1. molče prebiti, preživeti: cele dneve premolči / vso pot do doma sta premolčala 2. knjiž. ne odgovoriti, ne reagirati na kaj: vprašanje je premolčal; ne bi bilo prav, če bi to kar premolčali ● knjiž. pisatelj je vsa medvojna leta premolčal ni ničesar objavil; zastar. premolčal je svoje ime zamolčal
  22.      premólk  -a [k] m (ọ̑) kratka prekinitev govorjenja: v dvorani je nastal premolk / po kratkem premolku je nadaljeval pripovedovanje premoru
  23.      premólkniti  -em [k] dov., tudi premolkníte; tudi premolkníla (ọ́ ọ̑) za krajši čas prenehati govoriti: premolknil je, nato pa s tihim glasom nadaljeval; premolknil je, kakor da premišljuje // ekspr. za krajši čas prenehati oddajati glasove, šume: divji petelin je spet premolknil; zvonovi so premolknili
  24.      premonstraténec  -nca m (ẹ̑) rel. član reda, imenovanega po samostanu Prémontré: delovanje premonstratencev
  25.      premòr  -ôra m ( ó) 1. navadno krajša prekinitev opravljanja kake dejavnosti: premor med pospravljanjem je izkoristila za branje časopisa; v premoru si je prižgal cigareto; dolgi premori med pripovedovanjem; po mučnem premoru je nadaljeval predavanje // kratka prekinitev govorjenja, petja zaradi umiritve dihanja: vdihniti v premoru; premori ob ločilu pri branju 2. čas med koncem in ponovnim nastopom kakega dejanja, pojava: po daljšem premoru so spet uprizorili komedijo, opereto; stoletni premor v razvoju tiskarstva 3. redko počitek, oddih: v kratkem premoru se je dobro odpočila ● ekspr. brez premora je tekal sem in tja neprenehoma; knjiž. med premori so se učitelji zbirali v zbornici odmorirad. navadno glasba za izpolnitev odvečnega časa med dvema (radijskima) oddajama

   20.029 20.054 20.079 20.104 20.129 20.154 20.179 20.204 20.229 20.254  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA