Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
eV (2.001-2.025) 
- osamítev -tve ž (ȋ) 1. glagolnik od osamiti ali osameti: a) osamitev bolnikov z nalezljivo boleznijo / prostor za osamitev / ukrepi nasprotnikov za gospodarsko in politično osamitev države / osamitev od množic b) posledica osebne krize je bila nenadna osamitev 2. stanje osamljenega; osamljenost: politična in gospodarska blokada je spravila državo v osamitev / živeti v osamitvi ● knjiž. zvočna in toplotna osamitev izolacija ♪
- osamljeváti -újem nedov. (á ȗ) knjiž., redko osamljati: mati je otroka osamljevala; kadar je bil užaljen, se je osamljeval ♪
- osamosvojeváti -újem nedov. (á ȗ) redko osamosvajati: osamosvojevati podjetja / kolonije se osamosvojujejo ♪
- osamosvojítev -tve ž (ȋ) glagolnik od osamosvojiti: osamosvojitev obrata, podjetja / gospodarska, politična osamosvojitev; osamosvojitev bivših kolonij / otrokova želja po osamosvojitvi / sposobnemu pomočniku se je ponujala možnost za osamosvojitev ♪
- osemenítev -tve ž (ȋ) glagolnik od osemeniti: osemenitev krave / razvoj rastline do cvetenja in osemenitve ♪
- osemenjeválec -lca [u̯c in lc] m (ȃ) kdor je strokovno usposobljen za osemenjevanje živali: razpisati delovno mesto osemenjevalca ♪
- osemenjeválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na osemenjevanje: osemenjevalna postaja / osemenjevalna služba / osemenjevalni center ustanova, kjer redijo bike za pridobivanje semena ♪
- osemenjeválnica -e ž (ȃ) vet. kraj, prostor, urejen za osemenjevanje ♪
- osemenjevánje -a s (ȃ) glagolnik od osemenjevati: takrat so začeli uvajati osemenjevanje; osemenjevanje krav, svinj / umetno osemenjevanje ♪
- osemenjeváti -újem nedov. (á ȗ) biol., vet. vnašati seme v rodila: osemenjevati krave ♪
- osenčeváti -újem nedov. (á ȗ) redko zasenčevati: klobuk ji je osenčeval obraz; z roko si je osenčevala oči ∙ knjiž. žalost ji osenčuje obraz je vidna, opazna ♪
- osiromaševáti -újem nedov. (á ȗ) knjiž. siromašiti: kapitalisti so osiromaševali delavski razred / s slabo literaturo si otroci osiromašujejo duha ♪
- oskrunítev -tve ž (ȋ) glagolnik od oskruniti: oskrunitev pokopališča / oskrunitev časti ♪
- oskrunjeválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) skrunilec: kaznovati oskrunjevalce spomenika / to so morilci, požigalci in oskrunjevalci ♪
- oskrunjeváti -újem nedov. (á ȗ) knjiž., redko skruniti: oskrunjevati spomenike / oskrunjevati spomin junakov ♪
- oslabévati -am nedov. (ẹ́) redko slabeti: bolnik oslabeva / veter je oslabeval v rahlo pihljanje ♪
- oslabítev -tve ž (ȋ) glagolnik od oslabeti ali oslabiti: notranja oslabitev države; njihovo delovanje je bilo usmerjeno v oslabitev sovražnih sil ♪
- oslepítev -tve ž (ȋ) glagolnik od oslepiti ali oslepeti: oslepitev je bila takrat pogosta kazen / pri tej bolezni mu grozi oslepitev ♪
- oslepljeváti -újem nedov. (á ȗ) s svojo svetlobo povzročati, da kdo (skoraj) ne vidi; slepiti: sonce ga je oslepljevalo oslepljujóč -a -e: oslepljujoči žarki ♪
- osmislítev -tve ž (ȋ) glagolnik od osmisliti: osmislitev človekovega bivanja; osmislitev boja, življenja / glavni junak se bori za svojo osmislitev / podkrepitev in osmislitev umetnosti / znanstvena osmislitev vzrokov in posledic utemeljitev, upravičenost ♪
- osramočeváti -újem nedov. (á ȗ) zastar. sramotiti: neprestano jo osramočuje / taka dejanja jih ponižujejo in osramočujejo ♪
- osrčeválen -lna -o prid. (ȃ) knjiž. opogumljajoč, hrabrilen: hvaležen mu je bil za njegove osrčevalne besede ♪
- osrčeváti -újem nedov. (á ȗ) knjiž. opogumljati, hrabriti: osrčevali so ga, da v mestu ne bo osamljen; osrčevala se je z mislijo, da je tak izpit opravilo že veliko ljudi / osrčevala ga je, naj se uči, da bo v življenju kaj dosegel spodbujala ♪
- osrečeválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) knjiž. kdor osrečuje: imenovali so ga osrečevalec človeštva ♪
- osrečeválen -lna -o prid. (ȃ) knjiž. osrečujoč: osrečevalen pogled; osrečevalne besede ♪
1.876 1.901 1.926 1.951 1.976 2.001 2.026 2.051 2.076 2.101 
