Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

eV (19.904-19.928)


  1.      predvečérje  -a s (ẹ̑) knjiž. 1. čas pred večerom: uživati v tišini poletnega predvečerja 2. čas, obdobje pred določenim dogodkom, dogajanjem: to je predvečerje marčne revolucije / predvečerje gospodarske krize ♪
  2.      predvídeti  -im dov. (í ȋ) 1. na osnovi določenih dogodkov, pojavov postati prepričan o uresničitvi česa: predvidel je nesrečo; predvideti slabo vreme; tega ni mogoče predvideti / predvideti tok dogodkov 2. publ. na osnovi določenih potreb, želj vnaprej določiti, upoštevati: predvideti povečanje proizvodnje; v proračunu so predvideli gradnjo nove šole // na osnovi določenih podatkov vnaprej določiti, izračunati: do srečanja satelitov je prišlo prej, kot so predvideli predvíden -a -o: vse je potekalo po predvidenem načrtu; za vsak prekršek je predvidena kazen; predvideno povečanje izvoza ♪
  3.      predvídoma  prisl. (ȋ) knjiž. po predvidevanjih, kakor kaže: gradnja bo predvidoma trajala tri leta; pridelka bo predvidoma za četrtino več kakor lani ♪
  4.      prèdvozáč  -a m (ȅ-á) šport. smučar, ki pred tekmovanjem preizkusi in utiri progo za smuk, slalom, veleslalom: nastopilo bo le deset tekmovalcev, vsi drugi bodo predvozači ♪
  5.      predvsèm  prisl. (ȅ) 1. izraža, da je kaj po pomembnosti na prvem mestu: predvsem je treba poudariti njegovo razgledanost; lahka glasba naj bi se predvsem inspirirala ob folklori; gre predvsem za to, da dosežemo soglasje; upoštevajo naj se predvsem urbanistične značilnosti mesta / ekspr. jezen je na ves svet in predvsem nase 2. izraža omejevanje na najpomembnejše: male oglase objavlja samo ob delavnikih, predvsem v soboto; oglašajo se ptice, predvsem pa strnadi // ekspr. izraža zavrnitev s popravkom: predvsem pa Durmitor ni gora, ampak pogorje; prim. pred ♪
  6.      prèdzgodovína  -e ž (ȅ-í) skupek dogodkov, dejstev, pomembnih za kaj: podal je predzgodovino dogodkov na Koroškem / predzgodovina te zanimive stavbe je neznana / predzgodovina človeštva ◊ arheol. obdobje predzgodovinskih dob ♪
  7.      predzídek  -dka m (ȋ) majhna zidana ploskev navadno pred vhodnimi vrati: stal je na predzidku in kadil ♪
  8.      prèdzímski  -a -o prid. (ȅ-í) nanašajoč se na čas pred zimo: predzimska zaščita sadnega drevja / meglen predzimski dan ♪
  9.      predznáčen  -a -o prid. (ȃ) mat. ki ima predznak: predznačeno število ♪
  10.      prèdznák  -a m (ȅ-ȃ) knjiž., navadno s prilastkom 1. pojav, ki kaj napoveduje; znamenje, znak: ugotavljati predznake bolezni; bal se je, da je to predznak bližajoče se lakote 2. z oslabljenim pomenom kar označuje lastnost, značilnost česa: ta pomoč ima socialni predznak / taka umetnost nima več negativnega predznaka ni več negativna / idejni predznak dejanja, pojava idejnost dejanja, pojava ◊ mat. znak plus ali minus pred številom za določanje pozitivnosti ali negativnosti; muz. znak za znižanje ali zvišanje tona za polton ali dva poltona ali za vračanje na prvotno višino ♪
  11.      prèdznánje  -a s (ȅ-ȃ) publ. znanje, ki je potrebno za razumevanje, znanje česa: zaradi pomanjkljivega predznanja težko študira / za razumevanje te knjige je potrebno strokovno predznanje ♪
  12.      prèdželódec  -dca m (ȅ-ọ̑) zool. vsak izmed treh delov, ležečih neposredno pred želodcem prežvekovalcev ♪
  13.      preenolíčen  -čna -o prid. (ȋ) preveč enoličen: brez tega bi jim bili večeri preenolični; življenje je tam preenolično / preenolična hrana ♪
  14.      preenostránski  -a -o prid. (á) preveč enostranski: preenostranski razvoj strokovnih sposobnosti; preenostranska vzgoja / preenostranski človek preenostránsko prisl.: preenostransko obravnavati probleme ♪
  15.      prefácija  -e ž (á) rel. hvalna molitev, navadno kot uvod v osrednji del maše; hvalospev: moliti, peti prefacijo ♪
  16.      prefín  -a -o prid. (ȋ) 1. preveč fin: kupila si je prefino blago / prefina je za tega človeka / prefin je, da bi to rekel preveč rahločuten, obziren 2. ekspr. zelo fin: občudoval je njene prefine ustnice ♪
  17.      preforsírati  -am dov. (ȋ) pog. pretirati v intenzivnosti, prenapeti: dirigent je preforsiral tempo izvedbe / pevka je v nižjih legah preforsirala glas ♪
  18.      pregánjanje  -a s (ȃ) glagolnik od preganjati: bati se preganjanja; trpeti preganjanje; policijsko, politično preganjanje; preganjanje krivovercev / preganjanje določene ideologije; preganjanje tujih besed v jeziku / preganjanje samote, strahu ♪
  19.      pregánjati  -am nedov. (ȃ) 1. zasledovati koga z namenom uničiti ga ali mu onemogočiti delovanje: gestapo ga je preganjal; preganjati krivoverce, sovražnike; preganjati uživalce mamil; preganjajo ga kot divjo zver // delati, povzročati, da kaj pri kom preneha obstajati, ne nastopi: skušal mu je preganjati neprijetne misli; le s težavo ji je preganjal spanec / z žganjem preganja prehlad; s pesmijo si preganja skrbi 2. nav. ekspr. delati, povzročati neprijeten občutek, skrb: krivda ga preganja; strah pred smrtjo jo preganja / občutek nesreče jih še vedno preganja / še dolgo so ga preganjale fantove začudene oči / ta problem ga že nekaj časa preganja zelo razmišlja o njem // z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: utrujenost ga preganja; žalost jo preganja je žalostna / vse življenje ga preganja nesreča 3. ekspr., v zvezi s s, z nadlegovati, vznemirjati: preganja ga s svojim pripovedovanjem; kar naprej ga preganja z vprašanji 4. ekspr. poditi (stran), odganjati: ne hodi od doma, saj te nihče ne preganja / preganjati dim, soparo 5. ekspr. loviti, goniti: pes preganja zajca / šli so preganjat srnjaka ● ekspr. vedno jo čas preganja ima premalo časa za kako delo; ekspr. vest ga preganja ima neprijeten občutek zaradi krivde; knjiž., ekspr. mrak preganja dan mrači se; ekspr. preganjati dolgčas dolgočasiti se; ukvarjati se s čim, da ne bi bilo dolgčas; ekspr. mačka preganjati prizadevati si za boljše počutje, razpoloženje po nezmernem uživanju alkohola pregánjati se ekspr. 1. poditi se, divjati: otroci se ves dan preganjajo okoli hiše / jate krokarjev se preganjajo po nebu / malo je doma, z babnicami se preganja 2. zelo se truditi, mučiti: celo življenje se je preganjala z delom, otroci ji pa tako vračajo pregánjan -a -o: preganjan človek; preganjana zver, žival ♪
  20.      preganjávica  -e ž (ȃ) 1. ekspr. občutek preganjanosti: ni se mogel znebiti preganjavice / kar naprej se nam mudi, pravo preganjavico imamo 2. psiht. duševna bolezen s preganjalno blodnjo kot glavnim bolezenskim znamenjem: zbolel je za preganjavico; znamenja preganjavice ♪
  21.      pregíb  -a m (ȋ) 1. del telesa v sklepu: koža na pregibu se rada vname / potisnila je glavo v pregib komolca / kolenčni pregib 2. kar nastane pri namernem zapognjenju tkanine: rob je centimeter nad pregibom / krojni deli, krojeni s pregibom / zemljevid je bil ponekod na pregibih že strgan na robovih 3. redko krivina, vijuga: na pregibu je stalo nekaj hiš / terase in pregibi v pobočju 4. knjiž. gib, kretnja: hitri pregibi prstov / sledil je vsakemu njenemu pregibu ∙ star. omogočiti živali dosti pregiba na prostem gibanja ♪
  22.      pregíbati 1 -am in -ljem nedov. (ȋ) 1. spreminjati položaj delov telesa v sklepu: levico še lahko pregiba; pregibati nogo, prste / mišice podlakta pregibajo roko v zapestju // premikati, gibati: pregibati ustnice; človeško telo se pregiba v sklepih 2. povzročati, delati, da se kaj z enim delom pritrjenega premika sem in tja; majati: veter je pregibal veje; trava se je rahlo pregibala 3. lingv. menjati končnice pri samostalniku, pridevniku, zaimku, števniku in glagolu: besede, ki se pregibajo po pridevniški sklanjatvi / pregibati samostalnik sklanjati 4. redko prepogibati: pregibati papir pregíbati se redko premikati se, hoditi: ladja se je začela pregibati; pregibali so se brez naglice pregibajóč -a -e: šumenje pregibajočih se dreves ♪
  23.      pregíben  -bna -o prid. (í ȋ) ki se da pregibati: žerjav s pregibnim krakom; pregibna cev sesalnika / pregibna brana členkasta brana ♦ lingv. pregibne besedne vrste ♪
  24.      pregládek  -dka -o stil. -ó prid. (á) preveč gladek: jermen ne sme biti pregladek ♪
  25.      preglàs  -ása m (ȁ á) lingv. sprememba iz zadnjega v sprednji samoglasnik a) za mehkimi soglasniki: preglas nastane za c, č, ž, š, j; preglas in prevoj b) zaradi sledečega sprednjega samoglasnika: preglas v nemščini ♪

   19.779 19.804 19.829 19.854 19.879 19.904 19.929 19.954 19.979 20.004  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA