Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
eV (1.951-1.975) 
- omrtvítev -tve ž (ȋ) glagolnik od omrtviti: omrtvitev zobnega živca ♪
- onečaščeváti -újem nedov. (á ȗ) knjiž. onečaščati: taka dejanja onečaščujejo človeka / onečaščevati ime koga ♪
- onečiščeváti -újem nedov. (á ȗ) delati, povzročati, da kaj ni čisto: onečiščevati vodo, zrak ♪
- onemévati -am nedov. (ẹ́) 1. ekspr. postajati zelo presenečen, začuden: ob teh dogodkih so ljudje kar onemevali 2. knjiž. postajati manj glasen, slišen: cestni hrup je čedalje bolj onemeval ♪
- onesnaževálec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor onesnažuje: kaznovati onesnaževalce; onesnaževalci okolja; kemična tovarna je glavni onesnaževalec zraka v kraju ♪
- onesnaževánje -a s (ȃ) glagolnik od onesnaževati: onesnaževanje rek, zraka ♪
- onesnaževáti -újem nedov. (á ȗ) delati kaj nečisto, umazano, navadno zdravju škodljivo: izpušni plini onesnažujejo zrak ♪
- onesposobítev -tve ž (ȋ) glagolnik od onesposobiti: onesposobitev človeka za delo, življenje ♪
- onesrečeváti -újem nedov. (á ȗ) delati, povzročati, da je kdo nesrečen: žal mu je, da mora onesrečevati ljudi; s svojim ravnanjem onesrečuje dekle ♪
- opaževáti -újem nedov. (á ȗ) nameščati, pritrjevati na določeno površino za zaščito, olepšanje: opaževati stene s hrastovim lesom ♪
- opévanka -e ž (ẹ́) ekspr. opevana ženska: pesem je poslal svoji opevanki / Prešernova opevanka ♪
- opévati -am nedov. (ẹ́) 1. slaviti v pesmi: pesnik opeva žrtve za svobodo; opevati pomlad; opevati ljubljeno ženo / pesem opeva njegovo junaštvo // izražati, prikazovati v pesmi: opevati dogodke iz vojne; opevati ljubezen, žalost / v filmu opevati trpljenje svoje domovine 2. ekspr. zelo hvaliti, slaviti: vse življenje ga opeva; toliko ga ni treba opevati, saj so drugi še boljši opévan -a -o: opevana ljubezen; opevana ženska; toliko opevano blago se je izkazalo za slabo ♪
- ópijev -a -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na opij: opijev učinek ♦ farm. opijeva tinktura rjava alkoholna raztopina opija; kem. opijev alkaloid ♪
- opismenjeváti -újem nedov. (á ȗ) publ. učiti pisati in brati: opismenjevati nepismene ♪
- oplemenítev -tve ž (ȋ) glagolnik od oplemeniti: oplemenitev kobile ♪
- oplemenjevánje -a s (ȃ) glagolnik od oplemenjevati: oplemenjevanje krav / strokovnjak za oplemenjevanje rastlin žlahtnjenje / oplemenjevanje človekovega duha ♪
- oplemenjeváti -újem nedov. (á ȗ) 1. vet. oplojevati: oplemenjevati krave 2. zastar. plemenititi: ljubezen ga je oplemenjevala ♪
- oplenítev -tve ž (ȋ) glagolnik od opleniti: oplenitev gradu ♪
- oplodítev -tve ž (ȋ) glagolnik od oploditi: ta samec ni sposoben oploditve / umetna oploditev / oprašitev in oploditev trte / oploditev jajčeca; notranja, zunanja oploditev znotraj, zunaj organizma ♪
- oplojeválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) knjiž. žival, rastlina, ki oplojuje, oplodi: žabji samec ni samo oplojevalec, ampak tudi pozneje skrbi za svoj zarod; sadna sorta, ki služi kot oplojevalec / veter in čebela sta oplojevalca rastlin opraševalca ♪
- oplojeválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na oplojevanje: oplojevalni organi / oplojevalna sposobnost ♪
- oplojevánje -a s (ȃ) glagolnik od oplojevati: bik je že primeren za oplojevanje / umetno oplojevanje / opraševanje in oplojevanje rastlin ◊ ekon. oplojevanje vrednosti v kapitalistični ekonomiki ustvarjanje presežne vrednosti v proizvodnji ♪
- oplojeváti -újem nedov. (á ȗ) 1. povzročati nastajanje novega organizma z združitvijo moške in ženske spolne celice: bik bo spet oplojeval / umetno oplojevati 2. izboljševati vrednost, kakovost; oplajati: njegove ideje so oplojevale številne literature; duhovno oplojevati oplojujóč -a -e: zahodno kulturo oplojujoča slovanska literatura ♪
- opominjeválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) knjiž. kdor opominja: poslušati opominjevalca; dobrohoten opominjevalec ♪
- opominjeválen -lna -o prid. (ȃ) s katerim se opominja: opominjevalne besede ♪
1.826 1.851 1.876 1.901 1.926 1.951 1.976 2.001 2.026 2.051 
