Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

eV (18.504-18.528)


  1.      podzídek  -dka m (ȋ) 1. spodnji, navadno ojačeni del zidu: prijel se je za okenski rob in stopil na podzidek; sedeli so na podzidku; palače s stebri in podzidki // redko temeljni zid: hiša je lesena, podzidek pa kamnit 2. redko zid, narejen zaradi preprečevanja krušenja kamenja, drsenja zemlje; podzid: v vinogradu so naredili podzidke ♪
  2.      podzídnica  -e ž (ȋ) redko zid, narejen zaradi preprečevanja krušenja kamenja, drsenja zemlje; podzid: ob podzidnici so izkopali jarek ♦ grad. zid, ki ne nosi, ampak le navzven zapira podstrešje ♪
  3.      podžágati  -am dov. (ȃ) na spodnjem koncu prežagati: hrast, ki so ga podžagali, se je pri padcu zapletel v sosednje drevo / partizani so porušili most in podžagali telefonske drogove ♪
  4.      podžgáti  -žgèm dov., podžgál (á ȅ) 1. narediti, povzročiti, da nastane ogenj: vse je pripravljeno v peči, samo podžgati je treba; podžgati s trskami / podžgati grmado, slamo / podžgati ogenj narediti 2. ekspr. spodbuditi, navdušiti: govornikove besede so jih podžgale; uspeh ga je podžgal k še intenzivnejšemu delu / podžgati koga proti komu nahujskati, naščuvati 3. ekspr. povzročiti, vzbuditi: njegove besede so podžgale odpor do stvari; želja po maščevanju mu je podžgala pogum; to ga je podžgalo, da je rekel več, kot bi bil smel // v zvezi s še povečati stopnjo, intenzivnost česa: dogodek je še podžgal jezo nanj; dekletovo vedenje je še podžgalo njegovo ljubezen; tisto malo, kar je izvedela, je še podžgalo njeno radovednost ● ekspr. vino je družbo močno podžgalo razvnelo, razgibalo; vulg. temu človeku bi bilo treba pod ritjo podžgati, da bi kaj ukrenil v svojem ravnanju je zelo ravnodušen, neprizadet podžgán -a -o: podžgani od njegove vneme, so še sami začeli hiteti ♪
  5.      podžigálec  -lca [u̯c] m (ȃ) požigalec: podžigalca so končno le odkrili // ekspr. kdor spodbuja, navdušuje: ognjeviti podžigalci upora / podžigalci nemirov, prepira hujskači ♪
  6.      podžígati  -am nedov. (ȋ ȋ) 1. delati, povzročati, da nastane ogenj: podžigati s trskami / podžigati slamo / podžigati ogenj delati; pren., ekspr. podžigati ogenj sovraštva 2. ekspr. spodbujati, navduševati: partizanske pesmi so podžigale brigade v boju; bratovo navdušenje je podžigalo tudi njega; podžigati koga k delu; z besedami podžigati; obotavljal se je in se obenem podžigal ∙ ekspr. upor mu podžiga kri ga razvnema 3. ekspr. povzročati, vzbujati: njegove besede so podžigale odpor, sovraštvo; skrb za vsakdanji kruh ga je podžigala, da je delal podnevi in ponoči // v zvezi s še povečevati stopnjo, intenzivnost česa: ta dogodek je jezo nanj še podžigal; spori še podžigajo napetost med njimi; sestrini namigi so njeno radovednost še podžigali podžigajóč -a -e: podžigajoči klici, kriki; podžigajoč ritem; podžigajoče besede ♪
  7.      poedínec  -nca m (ȋ) knjiž. posameznik: to pravico so dobili le nekateri poedinci; podreditev poedinca zahtevam skupnosti ♪
  8.      poém  -a m (ẹ̑) knjiž. pesnitev: odlomek iz poema; epi in poemi / to so Cankarjevi poemi v prozi ♪
  9.      poéma  -e ž (ẹ̑) knjiž. pesnitev: napisal je že več poem; junaki poeme / poema Krst pri Savici / to je Gogoljeva poema v prozi ♪
  10.      poenostávljati  -am nedov. (á) delati kaj preprosto, nezapleteno: izboljševati in poenostavljati izdelavo orodja / poenostavljati resničnost; stvari se preveč poenostavljajo poenostavljajóč -a -e: aktualistično, poenostavljajoče pisanje ♪
  11.      poenôtiti  -im dov. (ō ȏ) narediti kaj enotno: poenotiti strokovne izraze; poenotiti učne načrte / prizadevali so si deželo notranje pomiriti in poenotiti // knjiž. združiti, povezati: osamljenost jih je poenotila; v težkih razmerah se ljudje poenotijo poenôten -a -o: navajanje avtorjev in del je v bibliografiji poenoteno ♪
  12.      poenotováti  -újem nedov. (á ȗ) enotiti: poenotovati prizadevanja poenotujóč -a -e: druži jih poenotujoča moč ♪
  13.      poét  -a m (ẹ̑) knjiž. pesnik: v tej pesmi opeva poet naravo; bil je velik poet in filozof / ekspr. poet ljubezni ♦ lit. lirski, socialni poet ♪
  14.      poetésa  -e ž (ẹ̑) knjiž. pesnica: pesnitev znane poetese ♪
  15.      poétičen  -čna -o prid. (ẹ́) knjiž. 1. pesniški: tvoj jezik je poetičen; uporabljati poetična sredstva / poetični zanos / to so njegovi prvi poetični poskusi / poetični psevdonim ♦ lit. poetični realizem realistična književnost z vzvišeno idejo, temelječo na čustvovanju ter brez ostre družbene kritike; poetična drama drama, navadno v verzih, z izrazitimi lirskimi prvinami; poetična licenca pesnikova pravica, da se zaradi metričnih zahtev oddalji od kakega jezikovnega pravila; taka oddaljitev, pesniška svoboščina 2. zelo čustven: globoka poetična duša / preveč poetičen je // ki vzbuja nežna, prijetna čustva: poetična pesem / poetična narava, pokrajina poétično prisl.: poetično občutena recitacija pesmi; sam.: dojemanje poetičnega ♪
  16.      poetizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. 1. olepševati, idealizirati: pisatelj v romanu poetizira srednji vek; poetizirati življenje 2. nedov. pesniti, pesnikovati: v mladosti je tudi on poetiziral poetizíran -a -o: poetizirana biografija pisatelja ♪
  17.      poezíja  -e ž (ȋ) 1. lit. literarno ustvarjanje, katerega izrazna oblika je pesem, pesništvo: gojiti poezijo; zgodovina poezije; poezija in proza // pesniška dela, pesmi: za poezijo značilni izrazi; pripraviti izbor poezije sodobnih pesnikov / avantgardna, ljubezenska poezija; izvirna in prevodna poezija / poezija med obema vojnama / ponatis Prešernovih Poezij 2. knjiž., nav. ekspr. čustvenost, lepota: v tem delu je veliko poezije; šepetal ji je besede, polne poezije / poezija zimske pokrajine ● ekspr. poslušati njen glas je prava poezija je zelo prijetno; je užitek; ekspr. on je čisto brez poezije resen, zadržan, tog; publ. pesnik je vstopil v poezijo v času med obema vojnama začel pesniti, se uveljavil kot pesnik ♪
  18.      pofántiti  -im dov. (á ȃ) ekspr. povzročiti, da kdo prevzame navade, lastnosti fantov: čisto so jo pofantili pofántiti se dorasti v fanta, postati fant: zelo zgodaj se je pofantil ♪
  19.      pofôčkati  -am dov. (ȏ) etn., pri skrivanju ob odkritju skritega udariti z roko po dogovorjenem mestu: ko ga je zagledal, je stekel k drevesu in ga pofočkal ♪
  20.      pofúkati  -am dov. (ȗ) vulg. opraviti spolno občevanje ♪
  21.      pogáča  -e ž (á) 1. boljši, navadno maslen kruh: jesti pogačo; odrezati kos pogače // etn. tak kruh, okrašen s svečami, rožami, zlasti ob poroki, rojstvu: krstna pogača; ženitovanjska pogača ∙ preg. zrno do zrna pogača, kamen na kamen palača ♦ gastr. jed iz kvašenega, umešanega ali krhkega testa z različnimi nadevi, pečena v plasteh 2. agr. stisnjena krma iz ostankov rastlinskih snovi, navadno v obliki kolobarja: dajati živini pogače / oljna pogača ♪
  22.      pogajálec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor se pogaja: pogajalci bodo imeli težko delo; pogajalci za ceno / sestanek egiptovskih in izraelskih pogajalcev so odložili; vojaški pogajalci / zastar. oba pogajalca sta bila s pogodbo zadovoljna pogodbenika ♪
  23.      pogájanje 1 -a s (ā) glagolnik od pogajati1: medsebojno pogajanje dejstev ♦ psih. učenje na osnovi pogojnih refleksov ♪
  24.      pogájanje 2 -a s (á) glagolnik od pogajati2: pogajanje ciljev / tekmovanje v pogajanju s kopjem ♪
  25.      pogájati 2 -am nedov. (á) knjiž. zadevati, meriti: vsi strelci ne pogajajo enako dobro / pogajati cilj ♪

   18.379 18.404 18.429 18.454 18.479 18.504 18.529 18.554 18.579 18.604  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA