Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

eV (1.826-1.850)



  1.      odtujevánje  -a s () glagolnik od odtujevati: med njima je prišlo do odtujevanja; iskati vzroke za odtujevanje / odtujevanje sredstev od samoupravljavcev
  2.      odtujeváti  -újem nedov.) delati, da kdo preneha imeti naklonjena, prijateljska čustva do koga: odtujevati otroka materi; odtujuje se domu; počasi se mu odtujuje ◊ filoz. odtujevati po Marxu povzročati, da se produkti človekovega dela osamosvojijo in zavladajo v obliki lastnika proizvajalnih sredstev, države, družbenih institucij odtujeváti se knjiž. izgubljati svoje bistvo: človek se ob pretiranem poudarjanju tehnike začne odtujevati odtujujóč -a -e: odtujujoči posredniki
  3.      odtujítev  -tve ž () glagolnik od odtujiti: vzroki za njegovo odtujitev družini / odtujitev posestva ni mogoča
  4.      odušéviti  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. knjiž. dati čemu značilnosti živega, človeškega: otrok oduševi vse stvari okrog sebe 2. zastar. navdušiti: oduševil ga je za potovanje / njegov nastop je oduševil občinstvo odušévljen -a -o: ljudje so bili oduševljeni; oduševljena bitja; prisl.: oduševljeno govoriti
  5.      odušévljenje  -a s (ẹ̑) zastar. navdušenje: oduševljenje za napredne ideje / predstava je vzbudila veliko oduševljenje
  6.      odušévljenost  -i ž (ẹ̑) zastar. navdušenost: pokazati svojo oduševljenost nad umetnino / z neprikrito oduševljenostjo so govorili o mladem pesniku z neprikritim navdušenjem
  7.      odvrnítev  -tve ž () glagolnik od odvrniti: odvrnitev nesreče, nevarnosti / po odvrnitvi od očeta je ostal brez opore
  8.      odzračeváti  -újem nedov.) teh. izpuščati zrak iz česa: odzračevati parovod
  9.      oglaševálec  -lca [c tudi lc] m () naročnik (malega) oglasa: po objavi oglasa je oglaševalec prejel veliko ponudb; privabiti oglaševalce; naslov oglaševalca
  10.      oglaševálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na oglaševanje: reklamna in oglaševalna podjetja
  11.      oglaševánje  -a s () glagolnik od oglaševati: cena oglaševanja; stroški za oglaševanje / oglas velja štirinajst dni od dneva oglaševanja ko je bil objavljen
  12.      oglaševáti  -újem nedov.) 1. objavljati (male) oglase: v tem časopisu nerad oglašuje; oglaševati v revijah / tovarne oglašujejo po športnih dvoranah 2. star. razširjati, razglašati: oglaševati svoje ideje oglaševán -a -o: oglaševani izdelki, predmeti
  13.      oglaševáti se  -újem se nedov.) star. oglašati se: v gozdu se je oglaševal samoten ptič
  14.      oglenítev  -tve ž () glagolnik od ogleneti ali ogleniti: potek oglenitve
  15.      ogluševáti  -újem nedov.) s svojo glasnostjo povzročati, da kdo (skoraj) ne sliši: brnenje strojev ga oglušuje; trušč ljudi oglušuje // povzročati, da se kaj ne sliši; glušiti: mah je ogluševal korake / gromi so ogluševali drug drugega oglušujóč -a -e: oglušujoč ropot strojev; oglušujoče pokanje, tuljenje; prisl.: tramvaji so oglušujoče zvonili; oglušujoče šumeča voda
  16.      oglušítev  -tve ž () glagolnik od oglušeti ali oglušiti: posledica te bolezni je lahko tudi oglušitev
  17.      ognjeváren  -rna -o prid. (á ā) nestrok. v ognju obstojen, ognjevzdržen: ognjevarna glina, opeka / ognjevarna blagajna
  18.      ognjevít  -a -o prid., ognjevítejši () 1. ki ima veliko življenjsko moč, silo: bil je ognjevit fant; ognjevita plesalka; zdravo, ognjevito dekle / zapreči par ognjevitih, konj / ognjevit ples // ki kaže veliko zavzetost, navdušenost za kaj: ognjevit govornik / navdušil jih je s svojimi ognjevitimi besedami; ognjevite pesmi o svobodi 2. ekspr. bleščeč, žareč: pogledal je v njene ognjevite oči ● ekspr. ognjevito vino močno ognjevíto prisl.: ognjevito govoriti; množica je ognjevito vzklikala
  19.      ognjevítež  -a m () ekspr. kdor kaže veliko zavzetost, navdušenost za kaj: nekaj ognjevitežev se je takoj prijavilo za akcijo
  20.      ognjevítost  -i ž () lastnost, značilnost ognjevitega človeka: manjka jim njegove ognjevitosti; ognjevitost plesalk / ugaja mu južnjaška ognjevitost teh plesov / delati kaj z ognjevitostjo
  21.      ognjevzdŕžen  -žna -o prid. () teh. ki pri visoki temperaturi ne spremeni svojih lastnosti: ognjevzdržni material; ognjevzdržna opeka / zavarovati z ognjevzdržnim premazom / ognjevzdržna blagajna, omara
  22.      ognojítev  -tve ž () glagolnik od ognojiti se: ognojitev rane
  23.      ogolítev  -tve ž () glagolnik od ogoleti ali ogoliti: ogolitev drevja / vihar je povzročil ogolitev pobočja
  24.      ogradítev  -tve ž () glagolnik od ograditi: ograditev pašnikov s plotom
  25.      ograjevánje  -a s () glagolnik od ograjevati: ograjevanje vrta, zemljišč / ograjevanje od buržoazne sociologije

   1.701 1.726 1.751 1.776 1.801 1.826 1.851 1.876 1.901 1.926  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA