Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
eV (1.804-1.828) 
- odslovítev -tve ž (ȋ) glagolnik od odsloviti: njena hladna odslovitev ga je presenetila / preprečiti odslovitev delavca ♪
- odsluževáti -újem nedov. (á ȗ) v kmečkem okolju z delom nadomeščati dolžno plačilo za kaj: odsluževati vozarino, zemljo / najemnino in hrano je odsluževala z delom v kuhinji ♪
- odslužítev -tve ž (ȋ) glagolnik od odslužiti: odslužitev vojaškega roka / odslužitev dolga ♪
- odstavítev -tve ž (ȋ) glagolnik od odstaviti: zahtevati odstavitev direktorja; odstavitev s položaja / odstavitev pujskov ♪
- odstopítev -tve ž (ȋ) glagolnik od odstopiti: sklep o odstopitvi večjega dela zemljišča / izgovoril si je pravico do odstopitve ♪
- odstranítev -tve ž (ȋ) glagolnik od odstraniti: odstranitev ovir / sredstvo za odstranitev madežev / odstranitev nepravilnosti v podjetju ♪
- odstranjeválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) 1. delavec, ki kaj odstranjuje: odstranjevalec peska z ulitkov 2. sredstvo za odstranjevanje: kupiti odstranjevalec laka za nohte ♪
- odstranjevánje -a s (ȃ) glagolnik od odstranjevati: odstranjevanje odpadkov / odstranjevanje nesoglasij, težav ♪
- odstranjeváti -újem nedov. (á ȗ) 1. s širokim pomenskim obsegom delati, da kaj preneha biti na določenem mestu: odstranjevati kamenje s poti; odstranjevati ruševine, smeti, vozila; plug odstranjuje sneg s ceste; z lopatami odstranjevati; počasi se odstranjevati // delati, da kaj preneha biti del, sestavina česa: odstranjevati sadežem koščice; odstranjevati pleve; odstranjevati deblu skorjo; odstranjevati z rezanjem; mehanično odstranjevati 2. delati, povzročati, da kak pojav, stanje preneha biti, obstajati; odpravljati: odstranjevati nepravilnosti v poslovanju; odstranjevati
socialne razlike ♪
- odstrelítev -tve ž (ȋ) glagolnik od odstreliti: po odstrelitvi skale je v jamo vdrla voda / dobiti dovoljenje za odstrelitev srnjaka ♪
- odstreljeváti -újem nedov. (á ȗ) s streli, razstreljevanjem odstranjevati, ločevati del česa: odstreljevati plazove; odstreljevati premog v rudniku // lov. streljati, ubijati divjad zlasti zaradi uravnavanja števila: odstreljevati medvede ♪
- odsvojítev -tve ž (ȋ) glagolnik od odsvojiti: odsvojitev nepremičnin; prepoved odsvojitve ♪
- odšteválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na odštevanje: odštevalni postopek ♪
- odštévanec -nca m (ẹ́) mat. število, ki se odšteva: v tem računu je odštevanec dvomesten ♪
- odštévanje -a s (ẹ́) 1. glagolnik od odštevati: odštevanje stroškov / odštevanje števil / znak minus izraža odštevanje 2. teh. proces posameznih časovno usklajenih dejavnosti neposredno pred vzletom vesoljske ladje, rakete: odštevanje je potekalo v redu; odložiti odštevanje zaradi slabih vremenskih razmer ♪
- odštévati -am nedov. (ẹ́) 1. dajati, izročati (s štetjem) določeno vsoto denarja: pravkar je odšteval kupnino v samih novih bankovcih 2. nav. ekspr. plačevati: gospodinji odštevajo vsak mesec tisoč dinarjev za najemnino 3. mat. delati računsko operacijo, pri kateri se eno število zmanjša za drugo: odštevati od sto; seštevati in odštevati ● ekspr. ura odšteva udarce bije ♪
- odštévek -vka m (ẹ̑) knjiž., redko odbitek, odtegljaj: ugotoviti odštevke ♪
- odtajeváti -újem nedov. (á ȗ) delati, da voda v kaki snovi preneha biti led: počasi so odtajevali ribe / odtajevati poti ♪
- odtaljeváti -újem nedov. (á ȗ) odtajevati: odtaljevati meso ♦ teh. odstranjevati trdno snov s prehajanjem v tekoče stanje zaradi toplote ♪
- odtegnítev -tve ž (ȋ) glagolnik od odtegniti: odtegnitev podpore / biti kaznovan zaradi odtegnitve vojaški obveznosti ♪
- odtemnítev -tve [tǝm] ž (ȋ) film. postopek za ločevanje prizorov, pri katerem se iz popolne teme pokaže (naslednji) prizor: zatemnitev in odtemnitev ♪
- odtujeválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na odtujevanje: odstraniti vse odtujevalne posrednike / dramatik uporablja odtujevalne učinke ♪
- odtujevánje -a s (ȃ) glagolnik od odtujevati: med njima je prišlo do odtujevanja; iskati vzroke za odtujevanje / odtujevanje sredstev od samoupravljavcev ♪
- odtujeváti -újem nedov. (á ȗ) delati, da kdo preneha imeti naklonjena, prijateljska čustva do koga: odtujevati otroka materi; odtujuje se domu; počasi se mu odtujuje ◊ filoz. odtujevati po Marxu povzročati, da se produkti človekovega dela osamosvojijo in zavladajo v obliki lastnika proizvajalnih sredstev, države, družbenih institucij odtujeváti se knjiž. izgubljati svoje bistvo: človek se ob pretiranem poudarjanju tehnike začne odtujevati odtujujóč -a -e: odtujujoči posredniki ♪
- odtujítev -tve ž (ȋ) glagolnik od odtujiti: vzroki za njegovo odtujitev družini / odtujitev posestva ni mogoča ♪
1.679 1.704 1.729 1.754 1.779 1.804 1.829 1.854 1.879 1.904