Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

eV (17.901-17.925)



  1.      petnájststo  in pétnajststo štev. neskl. (á; ẹ̑) navadno v letnicah izraža število ali številko tisoč petsto [1.500]: Dalmatinova Biblija je izšla leta petnajststo štiriinosemdeset
  2.      petolízec  -zca m () slabš. kdor si ponižujoče prizadeva za naklonjenost, zlasti nadrejenih: bil je hinavec in petolizec; ta človek je uradniški petolizec
  3.      petolíznik  -a m () slabš. kdor si ponižujoče prizadeva za naklonjenost, zlasti nadrejenih: napredovali so samo petolizniki
  4.      petolízniški  -a -o prid. () slabš. ki si ponižujoče prizadeva za naklonjenost, zlasti nadrejenih: frazerski in petolizniški človek / petolizniško vedenje
  5.      petolízništvo  -a s () slabš. petolizniško vedenje ali ravnanje: hlapčevsko, nizkotno petolizništvo; klečeplazenje in petolizništvo
  6.      petórica  -e ž (ọ̑) skupina petih oseb: petorica športnikov je odpotovala na tekmovanje / znamenita petorica ruskih skladateljev // knjiž. skupina petih enot: analizirati petorico pesniških zbirk
  7.      petórka  -e ž (ọ̑) 1. navadno s prilastkom skupina petih oseb, navadno sestavljena za določeno delo, nalogo: ilegalna petorka 2. publ. skupina petih igralcev košarkarskega moštva, ki je trenutno določena za igro: petorka je bila ves čas zelo bojevita / o prvem mestu bo odločala tekma med sovjetsko in našo petorko
  8.      petrefákt  -a m () knjiž. fosil, okamnina: proučevanje petrefaktov; najstarejši petrefakt v muzeju / jezikovni petrefakti
  9.      pétsédežen  -žna -o prid. (ẹ̑-ẹ̑) ki ima pet sedežev: petsedežni avtomobil
  10.      pétsto  štev. neskl., stil. pétsto pétstotih (ẹ̑) izraža število ali številko petsto [500]: cerkev je stara petsto let; v mesto je vdrl s petsto možmi
  11.      péttisočák  -a m (ẹ̑-á) 1. vrednost pet tisoč denarnih enot: prihranila je več pettisočakov // pog. bankovec v vrednosti pet tisoč (starih) dinarjev: plačati s pettisočakom; tisočaki in pettisočaki 2. pet tisoč metrov visoka gora: povzpeti se na pettisočak
  12.      pezdèc  -à in pèzdec -a [pǝzdǝc] m (ǝ̏ ; ǝ̄) 1. vulg. glas, ki nastane pri izločitvi plinov iz črevesja: spustil je pezdec 2. redko pezde: ne bo zbežal, saj ni pezdec
  13.      pezdéti  -ím [pǝz] nedov., pezdì in pèzdi (ẹ́ í) vulg. izločati pline iz črevesja: konj je kar naprej pezdel
  14.      pezíti  -ím in péziti -im nedov., pézi tudi pêzi ( í; ẹ̄ ẹ̑) zastar. težiti, obremenjevati: breme krivde ga pezi / ta vest ji pezi duha
  15.      pff  [pfǝ̀] medm. (ǝ̏) izraža malomarno zavrnitev: pff, misliš, da se ga bojim
  16.      ph 2 [phǝ̀] medm. (ǝ̏) izraža malomarno zavrnitev: ph, kdo se te pa boji
  17.      phà  medm. () izraža malomarno zavrnitev: pha, mar mi je, kaj misli o meni
  18.      pháti  phám stil. pšèm nedov., ) 1. s tolčenjem odstranjevati trši ovoj žitnih zrn: phati ajdo, ječmen, proso; phati v stopah 2. redko s tolčenjem, udarjanjem delati kaj gosto, trdno; nabijati: phati zemljo 3. nar. tlačiti, polniti: phati seno za tramove phán -a -o: tla so bila iz phane zemlje; phano proso
  19.        m neskl. () mat. število, ki izraža razmerje med obsegom in premerom kroga: pomnožiti s pi [π]
  20.      pianíno  -a m () manjši klavir s pokončno nameščeno mehaniko: v sobi stoji star pianino; vse popoldneve presedi pri pianinu in igra
  21.      piaríst  -a m () rel. član reda, ki se ukvarja z izobraževanjem otrok zlasti iz nižjih slojev: normalko so vodili piaristi
  22.      píčel  -čla -o [ǝ] prid. (í) nav. ekspr. po vrednosti, količini komaj zadosten, zadovoljiv: pičel dohodek, pridelek; na voljo imamo samo pičle podatke; rezultati raziskav so precej pičli; zrasla sta ob pičli hrani / pičla mera // z izrazom količine ki komaj dosega zadostno, zadovoljivo mero: drog je dolg pičle tri metre; vrnil se je v pičlih dvajsetih minutah / knjigo lahko kupite za pičlih deset dinarjev stane samo deset dinarjev píčlo prisl.: pičlo odmerjen čas, prostor; star. snega je bilo pičlo do kolen komaj; sam.: z denarjem smo zmeraj na pičlem imamo ga zelo malo
  23.      pídgin  tudi pídžin -a [pidžin] m () lingv. sporazumevalni, poslovni jezik, ki je mešanica angleških in navadno kitajskih jezikovnih prvin: govoriti pidgin
  24.      pìf  medm. () posnema odsekan pok: pif, pif, so odmevali streli
  25.      píflar  -ja m () žarg., šol. kdor se uči mehanično, brez razumevanja: očitajo mu, da je piflar

   17.776 17.801 17.826 17.851 17.876 17.901 17.926 17.951 17.976 18.001  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA