Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

eV (17.054-17.078)


  1.      organoléptičen  -čna -o prid. (ẹ́) knjiž. ki se ugotovi, določi z vidom, okusom, otipom in vonjem: porabniki so ocenjevali organoleptične lastnosti raznih vrst kruha / zaradi nepravilnega skladiščenja so pri živilih nastale organoleptične spremembe / organoleptični pregled organoléptično prisl.: pregledovali so samo organoleptično ♪
  2.      orgánski  -a -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na organ 1: organske bolezni, poškodbe; organske motnje; delovanje organskih sistemov / organski občutki 2. ki je del žive narave, ki izhaja iz žive narave: organski odpadki; organsko gnojilo / organski procesi v rastlinah / organska narava 3. kem. nanašajoč se na spojine razen karbonatov, cianidov, ki vsebujejo ogljik: organske baze, kisline; organska snov, spojina / organsko barvilo / organska kemija kemija, ki proučuje organske spojine 4. knjiž. skladen, utemeljen: organska povezanost med besedilom in melodijo; organska rast literature iz življenja; razbiti organsko zvezo med vodstvom in člani društva / vrt tvori s hišo organsko celoto / do prijateljev je čutil neko organsko sorodnost ◊ ekon. organska sestava kapitala razmerje med proizvajalnimi sredstvi in delovno silo, izraženo količinsko ali vrednostno orgánsko prisl.: organsko misliti, rasti; spomenik, organsko povezan z okoljem; organsko prizadet človek; organsko vezano železo ♪
  3.      orgázem  -zma m (ā) vrhunec in sprostitev spolne zdraženosti: doživeti orgazem / spolni orgazem; pren., knjiž. doživeti filozofski orgazem ♪
  4.      órgija  -e ž (ọ́) 1. pri starih Grkih in Rimljanih versko slavje v čast bogov, zlasti Demetre, Zevsa, Dioniza: udeležiti se orgije 2. nav. mn., ekspr. razbrzdano veseljačenje: prirejati orgije; zabava se je razvila v orgije; opolzke, razkošne orgije; pren. opazoval je orgijo barv in svetlobe na sliki // navadno s prilastkom veliko nasilje, hudodelstvo: krvave orgije okupatorjev ♪
  5.      oríbati  -am dov. (ȋ) 1. z ribanjem očistiti: oribati pod, posteljo; z lugom oribati 2. ekspr. odrgniti: čevelj mu je oribal kožo; oribal se boš na tem stolu ◊ arhit. oribati omet z zidarsko strguljo spraskati površino svežega fasadnega ometa, da postane enakomerno hrapava oríban -a -o: oriban pod ♪
  6.      orientacíjski  -a -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na orientacijo: orientacijski podatki; orientacijske točke; različna orientacijska znamenja 2. nav. ekspr. okviren, približen: orientacijski program dela; sporočili so mu orientacijsko ceno stanovanja; te številke so le orientacijske ◊ šport. orientacijski pohod, tek hoja, tek v naravi po navodilih in navadno s pomočjo kompasa, zemljevida ♪
  7.      orientálec  -lca m (ȃ) knjiž. prebivalec dežel na vzhodu od Sredozemskega morja: v pristanišču je bilo precej orientalcev; kultura orientalcev ♪
  8.      orientalístičen  -čna -o (í) pridevnik od orientalistika: orientalistična izobrazba ♪
  9.      orientalístika  -e ž (í) veda o orientalskih jezikih in književnostih: napisal je mnogo del o orientalistiki / diplomirati iz orientalistike ♪
  10.      orientalízem  -zma m (ȋ) način življenja in mišljenja, značilen za orient: bil je občudovalec in posnemovalec orientalizma; prodiranje orientalizma v Evropo ♪
  11.      orientíranost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost orientiranega: revolucionarna orientiranost delavstva / orientiranost literature, znanosti / publ. orientiranost k sodobnemu mišljenju, življenju ♪
  12.      orientírati  -am dov. in nedov. (ȋ) narediti, da je kaj obrnjeno v določeno smer; naravnati: daljnogled je orientiral na vrhove gor; zemljevid je orientiral na sever // nav. ekspr. povzročiti zanimanje za določeno dejavnost, usmeriti: otroka so orientirali v študij ekonomije; orientirati ženske k političnemu in družbenemu delu ◊ arhit. orientirati sobo, stanovanje določiti lego svetlobnih odprtin sobe, stanovanja glede na strani neba orientírati se 1. določiti svojo lego, položaj glede na določene točke, znamenja: ni se izgubil, ker se je znal orientirati po velikem vozu in po soncu; ptice selivke se orientirajo po zvezdah / orientiral se je s kompasom in zemljevidom / tudi v temi se je dobro orientiral // določiti svoj položaj, svoje stališče glede na kaj: dolgo se ni orientiral v gospodarstvu, zunanji politiki / znal se je orientirati v vsakem položaju 2. publ. zgledovati se, ravnati se po kom, čem: njihova politika se orientira po uradni politiki države; založba se je orientirala po bralcih s srednjo izobrazbo 3. publ., z oslabljenim pomenom izraža področje svoje dejavnosti: podjetje se je orientiralo v glavnem na izvoz, iskanje notranjih rezerv; ponekod se je izobraževanje preveč orientiralo v ozko specializacijo orientíran -a -o: sociološko orientiran psiholog; mladina je orientirana proti vojnim pripravam; podjetje, orientirano na predelavo surovin ♦ geom. orientirana daljica daljica, pri kateri je izbrana ena od dveh možnih smeri gibanja po njej, usmerjena daljica ♪
  13.      originál  -a m (ȃ) 1. literarno, znanstveno delo v jeziku, v katerem ga je napisal avtor, izvirnik: prevod se ujema z originalom / brati roman v originalu // kip, slika, kakor jo je ustvaril umetnik: reprodukcija je prav taka kot original; ima veliko slik, med njimi precej originalov 2. prvi, prvotni izvod, primerek listine: primerjati prepis z originalom; fotografija originala // prvi, prvotni izvod česa napisanega, narisanega: prenašati z originala skozi prozoren papir 3. ekspr. kdor se po določeni lastnosti, nazorih, navadah loči od drugih, izvirnež: to ti je original; pravi, velik original ♪
  14.      originálen  -lna -o prid., originálnejši (ȃ) 1. ki ni odvisen od kakega vzora, predloge, izviren: originalna domislica, misel; originalna rešitev problema / izdelek je originalen / originalen mislec, pesnik / hotel je biti originalen / originalna listina izvirnik // ki se po določeni lastnosti, nazorih, navadah loči od drugih: originalen človek / v marsičem je zelo originalen / originalen značaj 2. ki je v jeziku, v katerem ga je napisal avtor: najraje bere originalne romane / prevod je narejen po originalni izdaji // ki je tak, kakor ga je ustvaril umetnik: ima veliko originalnih slik starih mojstrov / zgradba romana je ostala originalna / na odločbi je originalen direktorjev podpis lastnoročen 3. prvoten, prvi: samo motor je še originalen, vse drugo je moral zamenjati / plesi v originalni obliki / na steni se vidi še originalna barva // pravi, pristen: originalno blago za kavbojske hlače / originalno vino naravno ◊ jur. originalni dokaz izvirni dokaz originálno prisl.: originalno opisovati; originalno zidana stavba; originalno opremljeno stanovanje; sam.: na sebi ima nekaj originalnega ♪
  15.      origináren  -rna -o prid. (ȃ) knjiž. izviren, originalen: originarna rešitev problema ◊ jur. originarna pravica izvirna pravica ♪
  16.      óriti  -im tudi ôriti -im nedov. (ọ̑; ō ȏ) nav. 3. os., knjiž. razlegati se, odmevati: pesem ori do neba; bojni kriki orijo po bojišču; klici, vzkliki se orijo po dvorani // zastar. glasiti se, oglašati se: vprašanja orijo vsevprek; svobodno se ori tod slovenska beseda ♪
  17.      orjáški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na orjake: ima orjaško postavo / voz sta vlekla dva orjaška konja // ekspr. zelo velik: orjaški človek; orjaški motorji, stroji / udaril ga je s svojo orjaško pestjo / prostor orjaških razsežnosti / orjaške gore, stene zelo visoke ● ekspr. industrija je napredovala z orjaškimi koraki se je zelo hitro razvijala; ekspr. čakajo ga orjaške naloge težke, zelo zahtevne ◊ bot. orjaški dežnik užitna lističasta goba z visokim, votlim betom, Macrolepiota procera; pal. orjaški jelen zelo velik izumrli jelen iz mlajše ledene dobe; orjaški lenivec v pleistocenu izumrli južnoameriški sesalec slonove velikosti; zool. orjaška morska krava sredi prejšnjega stoletja izumrla morska krava, Hydrodamalis gigas ♪
  18.      Orjúna  in orjúna -e ž (ȗ) kratica organizacija jugoslovanskih nacionalistov: preprečiti ustanovitev Orjune ♪
  19.      orjunáš  -a m (á) član Orjune: spopad orjunašev in delavcev v Trbovljah ♪
  20.      orjunáštvo  -a s (ȃ) delovanje ali gibanje orjunašev ♪
  21.      orjúnec  -nca m (ȗ) član Orjune: spopad orjuncev s trboveljskimi delavci ♪
  22.      òrka  medm. (ȍ) pog. 1. izraža podkrepitev trditve: orka, to je bilo življenje 2. izraža nejevoljo, nestrpnost: orka, ne vidiš, da je polno / orka madona, zdaj mi je pa zadosti orkamadona ♪
  23.      òrkamadôna  in òrkamadóna in òrka madôna in òrka madóna medm. (ȍ-ȏ; ȍ-ọ̑) nižje pog. izraža močno podkrepitev trditve: ne bo umika, orkamadona ♪
  24.      orkán  -a m (ȃ) 1. izredno močen vrtinčast tropski vihar, zlasti v Severni Ameriki: prebivalce so obvestili, da se približuje orkan; orkan je zajel ladjo; vojna pustoši kot orkan 2. ekspr., s prilastkom kar se pojavi v visoki stopnji: zajel jo je ljubezenski orkan; orkan revolucije je naraščal ♪
  25.      orkánski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na orkan: orkanski alarm / orkanski vihar orkan / avto drvi z orkansko hitrostjo ◊ meteor. orkansko oko središče orkanskega tropskega ciklona, v katerem nastaneta kratkotrajna razjasnitev in ponehanje vetra ♪

   16.929 16.954 16.979 17.004 17.029 17.054 17.079 17.104 17.129 17.154  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA