Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

eV (16.579-16.603)


  1.      oglášati se  -am se nedov. (á) 1. dajati zvoke, glasove: bolnik nepremično leži in se nič ne oglaša; muren se oglaša v travi; kukavica se glasno oglaša / ptiči se oglašajo s kratkim, visokim glasom // ekspr., s prislovnim določilom izraža smer, kraj, odkoder prihajajo zvoki, glasovi: iz daljave se oglašajo streli; z morja se oglaša ladijska sirena; vesela pesem se oglaša po vinogradih; v dolini se oglaša zvon 2. ekspr. (večkrat) (spre)govoriti: v pogovoru se oglašati; vedno se oglaša s kakimi šalami / oglaša se z odločnimi besedami 3. odgovarjati (na poziv, klicanje): sova se je oglašala njegovim žvižgom; zaman ga kličeš, po telefonu se ne oglaša 4. večkrat dati kako sporočilo o sebi, navadno po pošti: oglaša se samo z dopisnicami / oglašam se vam iz Bohinja 5. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastopanje telesnega, duševnega stanja, kot ga določa samostalnik: znana bolečina se že oglaša; dvom se oglaša v njem; želja po prostosti se zmeraj močneje oglaša / začela se mu je oglašati vest 6. večkrat hoditi kam, navadno z določenim namenom: rad se je oglašal pri njih in tam prespal; takrat so se začeli oglašati snubci ● ekspr. zima se že oglaša vremenske razmere kažejo na bližnji začetek zime; ekspr. kar naprej se mu oglaša želodec je lačen; oglašati se k besedi sodelovati v debati, pogovoru; ekspr. oglaša se v raznih revijah in časopisih piše, objavlja oglašajóč se -a -e: oglašajoča se želja po domu ga je gnala na pot ♪
  2.      oglàv  -áva m (ȁ á) knjiž. 1. zgornji del (obuvala): od čevljev so ostali le še oglavi; prišiti podplat na oglav 2. oglavnik: sneti oglav ♪
  3.      oglèd  -éda m (ȅ ẹ́) glagolnik od ogledati: ogled stavbe je bil komisijski; omogočiti ogled tekme / publ. ogleda razstave se je udeležilo več učencev razstavo si je ogledalo več učencev; film je vreden ogleda film je dober / predmet je že dolgo na ogledu / iti na ogled po njivah / mrliški ogled ogled mrliča zaradi uradne ugotovitve smrti ♦ etn. iti na oglede, v oglede s starši na obisk na nevestin, ženinov dom zaradi ugotovitve gospodarskih razmer ♪
  4.      oglédati  -am dov., ogléj in oglèj ogléjte, stil. oglédi oglédite (ẹ́ ẹ̑) 1. z gledanjem zaznati: ogledati koga; ogledati sobo; nahitro se je ogledala v ogledalu; ogledali so si vso deželo; razstavo so si ogledali skupinsko 2. zastar. zagledati: ogledal ga je pred seboj; nenadoma je ogledala znanca oglédati se 1. ekspr., v zvezi z za začeti iskati, poiskati: moraš se ogledati za kakim delom; oglejte se za službo; moramo se ogledati za stanovanjem / ogledati se za nevesto ∙ star. nanjo se oglej po njej se zgleduj 2. redko razgledati se: ogledal se je okrog in sedel oglédan -a -o: to je bilo hitro ogledano ∙ pog. parcelo za hišo imam že ogledano poznam parcelo, ki jo bom verjetno kupil za hišo ♪
  5.      ógledi  -ov m mn., tož. óglede in ógledi (ọ́ ọ̄) nav. tož. in mest., etn., navadno v zvezi iti na oglede, v oglede iti s starši na obisk na nevestin, ženinov dom zaradi ugotovitve gospodarskih razmer: v nedeljo bodo prišli na oglede ♪
  6.      óglednik  -a m (ọ́) nav. mn. 1. nar. vzhodno snubec: v hišo so prišli ogledniki 2. etn. nevesta, ženin s starši, ki pride na obisk na ženinov, nevestin dom zaradi ugotovitve gospodarskih razmer ♪
  7.      ogledováti  -újem nedov. (á ȗ) z gledanjem zaznavati: nekaj časa ga je ogledovala; tujec je ogledoval mesto; pazljivo ogledovati; ogledovala se je v ogledalu; radovedno si je ogledoval slike ogledováti se 1. ekspr., v zvezi z za prizadevati si doseči kaj, priti do česa, če osebek tega nima; iskati: že dolgo se ogleduje za delom; ogleduje se za primernim poklicem / začel se je ogledovati za ženskami 2. star. zgledovati se: precej se ogleduje po tuji literaturi; po nikomer se ne ogleduje 3. redko razgledovati se: dolgo se je ogledoval po okolici ♪
  8.      oglenéti  -ím nedov. (ẹ́ í) spreminjati se v oglje: v kopi les ogleni ♦ geol. pod plastmi zasuta drevesa so polagoma oglenela se spreminjala v premog ♪
  9.      oglénka  -e ž (ẹ̄) v nekaterih deželah posodi podobna priprava s tlečim ogljem za ogrevanje: greti se ob oglenki ♪
  10.      ogléžnjica  -e ž (ẹ̑) nav. mn. 1. knjiž. gležnjevka, gležnjak: čevlji in ogležnjice 2. v nekaterih vzhodnih deželah okras za okoli gležnjev, navadno v obliki obroča: plesalke z ogležnjicami ♪
  11.      oglíček  -čka m (ȋ) fot. košček papirja trikotne oblike za pritrjevanje fotografij v album: prozorni oglički ♪
  12.      oglíšče  -a s (í) geom. točka, v kateri se stikajo stranice lika ali robovi ploskev telesa: oglišče piramide, trikotnika; pren. na oglišču različnih kultur ♪
  13.      óglje  -a s (ọ̑) 1. črna snov, ki nastane z žganjem lesa: oglje tli; lasje kot oglje zelo črni; ima kot oglje črne lase / bukovo oglje; likalnik na oglje / kuhati, žgati oglje ♦ farm. pri črevesnih infekcijah je koristno živalsko oglje iz živalskih snovi; kem. aktivno oglje ki močno adsorbira // nedogoreli kosi lesa: žareče, živo oglje; pepel in oglje 2. um. zelo mehek črn risarski material: risati z ogljem / skica z ogljem // risarska tehnika s takšnim materialom: ukvarjati se z ogljem ♪
  14.      oglódati  -am tudi oglójem, tudi oglôdati -am dov., oglódaj oglódajte tudi oglóji oglójite tudi oglôdaj oglôdajte tudi oglodájte; tudi oglodála (ọ́; ó) 1. z glodanjem načeti, poškodovati: zajci so oglodali drevesca // ekspr. poškodovati, uničiti: zob časa je oglodal gradove; na melišču so se podplati zelo oglodali 2. z glodanjem odstraniti del česa: miš je oglodala desko / pes je oglodal kosti; pren., ekspr. sonce je v tem tednu precej oglodalo ledenik oglódan tudi oglôdan -a -o: napol oglodan storž; oglodane kosti; oblečen je bil v oglodano suknjo ♪
  15.      ognje...  prvi del zloženk nanašajoč se na ogenj: ognjegasen, ognjemet, ognjestalen, ognjevzdržen ♪
  16.      ognjén  -a -o prid. (ẹ̄) 1. ki je iz ognja: ognjene iskre / ognjena notranjost zemlje žareča; ekspr. goreči gozd se je spremenil v veliko ognjeno morje 2. nav. ekspr. po barvi podoben ognju: njeni ognjeni lasje; ognjeni soj zahajajočega sonca / krilo kričeče, ognjene barve 3. ekspr. nanašajoč se na močnejše obstreljevanje: prebijati se skozi ognjen obroč / na borce se je usula ognjena toča 4. ekspr. ki ima veliko življenjsko moč, silo: fant je ognjen / isker, ognjen konj // ki vsebuje, izraža to moč, silo: njene ognjene oči žarijo / prisluhnili so njegovim ognjenim besedam; oglasila se je ognjena pesem 5. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: nastal je ognjen prepir / prevzela ga je ognjena strast / popil je še kozarec tega ognjenega terana zelo močnega ● ekspr. ognjeni jeziki so švigali kvišku plameni; ekspr. prestati ognjeni krst prestati prvo bitko; ekspr. ognjeni petelin na strehi ogenj, požar; ekspr. po nebu so švigale ognjene kače bliskalo se je; ekspr. ognjena krogla sonce ◊ vrtn. ognjeni trn zimzeleni okrasni grm z belimi cveti in živo rdečimi plodovi v kobulih, Pyracantha ognjéno prisl.: ognjeno mu gleda v oči; ognjeno ga je zagovarjal; ognjeno rdeč ♪
  17.      ognjestálen  -lna -o prid. (ȃ) nestrok. v ognju obstojen, ognjevzdržen: ognjestalna glina, opeka ♪
  18.      ogolélost  -i ž (ẹ́) stanje ogolelega: ogolelost drevja ♪
  19.      ogoléti  -ím dov., ogôlel in ogolèl in ogolél (ẹ́ í) postati gol: drevje je že ogolelo / zaradi prevelike koncentracije škodljivih plinov je hrib popolnoma ogolel ogolèl in ogolél -éla -o: ogolel gozd; ogolele površine so pogozdili; ogolelo drevje ♪
  20.      ogolíti  -ím in ogólim dov., ogólil in ogôlil (ȋ í, ọ́) narediti, povzročiti, da postane kaj golo: dež in veter sta ogolila drevje; jablane so se že ogolile / ogolili so skoraj celo pobočje posekali / ogoliti prašiča ogóljen -a -o tudi ogoljèn -êna -o 1. deležnik od ogoliti: ogoljen hrib; ogoljeno drevo 2. zastar. oguljen, izrabljen: ogoljen klobuk; rokavi na plašču so čisto ogoljeni ♪
  21.      ogórčenost  -i ž (ọ̑) jeza, razburjenost, ker je bilo kršeno etično, moralno načelo: ogorčenost v njem se je stopnjevala / moralna ogorčenost ♪
  22.      ogoréti  -ím dov., ogôrel (ẹ́ í) 1. dobiti rjavo barvo kože: na morju je lepo ogorel 2. nekoliko zgoreti: ob požaru so tramovi ogoreli ogôrel tudi ogorèl in ogorél -éla -o: od sonca ogorel obraz; bronasto ogorela polt; ogorelo drevo ogorèn -êna -o pog.: biti ogoren od sonca ♪
  23.      ogóršati  -am dov. (ọ̑) nar. ozdraveti: Le polagoma je toliko ogoršal, da je bil tak kot prej, za spomin so mu ostale le brazgotine (F. Bevk) ♪
  24.      ogràd  -áda in ógrad -a m (ȁ á; ọ́) 1. knjiž., redko ograjen prostor: imeti jetnike v vseh ogradih pred očmi / stanovi z ogradi za drobnico 2. nar. ograjen prostor okrog hiše in gospodarskega poslopja, porasel s travo in drevjem: Tinč se je zadovoljen vračal za ogradi domov (F. Godina) ● knjiž., redko paše niso omejevali ogradi ograje; knjiž. cvetoč ograd vrt ♪
  25.      ográda  -e ž (ȃ) 1. zemljišče, obdano z ograjo iz zloženega kamenja, grmovja, zlasti na kraškem svetu: kupiti ogrado; iti kopat ogrado; pasti v ogradi; oljke v ogradi // ograjen prostor, ograjeno zemljišče: igrali so se v veliki ogradi; vrt je bil velika štirikotna ograda / goniti črede s paše v ograde; hlev in pred njim velika ograda ♦ lov. past za lovljenje divjadi, ki naj ostane živa 2. ograja, zlasti močnejša: nizke kamnite ograde; hišo so varovale trdno zidane ograde; temne ograde iz brinja / ekspr. veter podi oblake čez gorsko ogrado ♪

   16.454 16.479 16.504 16.529 16.554 16.579 16.604 16.629 16.654 16.679  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA