Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

eV (16.379-16.403)


  1.      odpeljávati  -am nedov. (ȃ) 1. z vozilom, prevoznim sredstvom spravljati z določenega mesta: reševalci so odpeljavali mrtve in ranjene 2. delati, povzročati, da kdo odhaja pod nadzorstvom na določeno mesto: osumljence so odpeljavali k preiskovalcem ♪
  2.      odpéti  -pnèm dov., odpél; nam. odpét in odpèt (ẹ́ ȅ) dati kaj v tak položaj, da česa ne povezuje ali ne pritrjuje k čemu: odpeti gumb, zaponko / odpeti otroku plašček gumbe na njem; odpeti si čevlje // narediti, da kaj preneha biti pritrjeno, nameščeno z zaponko, gumbom: odpeti okraske; odpeti si uhane / odpeti si sabljo odpasati / odpeti psa z verige; odpeti vola od voza; odpeti žival od jasli ◊ voj. odpeti pištolo, puško dati zapono v tak položaj, da se pištola, puška lahko sproži odpét -a -o: imeti odpet ovratnik, suknjič; v modi so visoko odpeta krila ♪
  3.      odpéti  -pôjem dov., odpój odpójte tudi odpôj odpôjte; odpél (ẹ́ ó) 1. prenehati peti: ko je odpela, se je priklonila / odpeti pesem / petelini so že odpeli, ko se je zbudil / ekspr. pohiti, šolski zvonec je že odpel odzvonil ∙ ekspr. srpi so odpeli žetev je končana; srpov ne uporabljajo več // zapeti: to kitico je odpel že dvakrat / svojo vlogo je na predstavi dobro odpel 2. zapeti del besedila, ko kdo preneha peti svoj del: solist je pel naprej, zbor mu je vsakokrat glasno odpel / ekspr. v dolini se oglasi zvon, s hriba mu odpoje drug ♪
  4.      odpíhniti  -em dov. (í ȋ) s pihom, pihanjem odstraniti: odpihniti pepel z žerjavice; odpihniti prah, smeti; pren., ekspr. revolucionarni val je odpihnil staro vlado ● žarg. hišo kupi takoj, da ti je kdo ne odpihne da je ne kupi kdo drug ♪
  5.      odpihováti  -újem nedov. (á ȗ) s pihanjem odstranjevati: odpihovati prah / veter je odpihoval pršič ♪
  6.      odpík  medm. (ȋ) etn., pri otroški igri izraža ponovno vključitev igralca v igro po krajši prekinitvi: vzkliknil je odpik in stekel ♪
  7.      odpíranje  -a s (ȋ) glagolnik od odpirati: odpiranje oken; moti ga neprestano odpiranje in zapiranje vrat / priprava za odpiranje steklenic / odpiranje tujih pisem / opazovati odpiranje cveta / avtomatsko odpiranje padala / odpiranje novih šol, vrtcev / odpiranje delovnih mest / slovesno odpiranje razstave / potreba po gospodarskem odpiranju države ♪
  8.      odpírati  -am nedov. (ȋ ȋ) 1. dajati kaj v tak položaj a) da je mogoč prehod, vstop ali izstop: odpirati okna, vrata; odpirati zapornice; nastežaj, počasi, tiho odpirati / ta ključ odpira veliko vrat odklepa b) da postaja notranjost dostopna: odpirati omaro, sobo / otroci so radi odpirali klavir; odpirati predal; kar naprej je odpirala in zapirala torbico // navadno z dajalnikom z odprtjem vrat omogočati komu vstop ali izstop: odpirala jim je sama gospodinja; prižgal je luč in šel odpirat / njemu niso hoteli odpirati 2. z odstranjevanjem določenega dela na čem delati dostopno notranjost, vsebino: odpirati konzervo, sod; steklenico je dolgo odpiral / odpirati pisma // s prerezom delati notranjost dostopno: odpirati pacientu prsni koš / odpirati gnojno bulo 3. delati, da prilegajoči se deli česa niso več drug ob drugem: pes je odpiral gobec in kazal zobe; odpirati školjko; na široko odpirati veke; zreli stroki so se že odpirali / odpirati oči, usta / roža odpira cvet / pri potresih se lahko zemlja tudi odpira nastajajo razpoke, jame v njej // delati, da kaj ni sklenjeno: odpirati člene na verigi; odpirati obroč // delati, da kaj prihaja v položaj, značilen pri uporabljanju: odpirati pahljačo; dežnik se ni hotel odpirati / odpirati knjigo; odpirala je note, kakor da bi igrala / odpirati žepni nož; škarje se nerade odpirajo 4. dajati del priprave v tak položaj, da ima kaj prosto pot: odpirati pipo, ventil / pog. odpirati radio, televizor vključevati // na tak način omogočati izhod česa: odpirati paro, plin; ne odpiraj vode v kopalnici 5. začenjati delati, poslovati: lokal odpirajo ob sedmih; ob tej uri se navadno odpirajo večje trgovine 6. delati, da se kje začne kaka (poklicna) dejavnost: banka odpira nove podružnice / odpirati kamnolom, rudnik / odpirati nove letalske linije / odpirati nova delovna mesta 7. izročati, dajati v javno, splošno uporabo, navadno slovesno, po predpisih: odpirati nove ceste; odpirati kegljišče v gostilni // delati kaj dostopno za javnost, obiskovalce: začeli so odpirati gradove, parke / odpirati kaj za javnost / odpirati revijo mladim sodelavcem 8. delati, da kaj začne potekati, navadno slovesno, po predpisih: odpirati kongres, zasedanje / seje odpira tajnik / slovesno odpirati razstavo // začenjati kaj sploh: odpirati debato; odpirati nove teme / publ. odpirati problem, vprašanje začenjati govoriti, razpravljati o njem 9. v zvezi odpirati pot, vrata omogočati komu, da lahko kam gre, pride: odpirati človeku pot v svet, vesolje; z novim prekopom se odpira ladjam direktna pot na morje / odpirati domačim izdelkom pot, vrata na tuja tržišča // publ. omogočati nastop, uveljavljanje česa: nova določila odpirajo prosto pot najsposobnejšim; ta reforma odpira pot izboljšanemu načinu dela; odpirati vrata novim težnjam v umetnosti / odpirati vrata privatni pobudi ● ekspr. glasba jim je odpirala srca jih je delala dovzetne za čustva; miličnik odpira in zapira cesto dovoljuje in prepoveduje prehod čez njo; ekspr. na široko je odpiral denarnico bil je zelo radodaren; ekspr. odpirati komu svojo dušo, srce izpovedovati svoja čustva, misli; publ. odpirati možnosti za kaj dajati; ekspr. odpirati komu oči omogočati mu, da gleda, spoznava stvari, kakršne dejansko so; naučil se je odpirati oči in zapirati ušesa gledati, opazovati in molčati; pogled nanjo mu odpira stare rane mu vedno znova povzroča bolečine; ekspr. študija odpira pogled v evropsko gledališko snovanje kaže, razkriva; prijemi, s katerimi si pisatelj odpira človeška srca pridobiva naklonjenost; ekspr. kar usta so odpirali, ko so to slišali zelo so se čudili; ekspr. ali boš tudi pred sodnikom tako široko odpiral usta toliko (slabega) govoril (o nasprotniku); vrata svoje šole je brezplačno odpiral tudi revnim otrokom v šolo je sprejemal tudi revne otroke; ekspr. vrata se mu povsod odpirajo povsod ga (radi) sprejemajo; povsod ima uspeh odpírati se 1. biti pri odpiranju obrnjen, usmerjen tako, kot nakazuje določilo: vrata se odpirajo na hodnik, v sobo; odpirati se navzven / tabla, ki se odpira kakor knjiga 2. pojavljati se razprostrt v širino: onkraj prelaza se svet odpira / na levo se odpira Bistriška dolina leži; pred njim se je odpirala nepregledna ravnina / za razvalinami se odpira brezno je, se nahaja; z vrhov se odpira lep razgled je; pren. pred njo se odpira svetla bodočnost, novo življenje 3. publ. nastopati, nastajati: pri teh temperaturah se odpirajo novi problemi; odpira se vprašanje nadaljnjega obstoja društva / odpirajo se vedno nova področja uporabe teh naprav / iz leta v leto se odpira več možnosti za razvoj te panoge / na nogah se odpirajo nove rane se delajo 4. ekspr. postajati zaupljiv, zgovoren: ob vinu so se začeli odpirati / težko se odpira pred tujimi ljudmi izpoveduje svoja čustva, misli // začenjati se zanimati za kaj: odpirati se novim idejam / odpirati se tujemu vplivu ● publ. država se vse bolj odpira svetu ima vse več stikov s svetom; pog. končno se mu je začelo odpirati je začel dojemati, spoznavati odpirajóč -a -e: požrešno odpirajoči se kljuni mladičev; navzven odpirajoče se okno ♪
  9.      odpísati  in odpisáti -píšem dov., odpíšite (í á í) 1. pismeno odgovoriti: na vsako pismo takoj odpiše; dolžni so slovensko odpisati / nič mi ne odpišeš 2. narediti, da kaj ne obstaja več ali le v manjši meri: odpisati dolg, posojilo; upal je, da mu bodo nekaj davka odpisali / banka ustrezni znesek odpiše od računa odšteje 3. ekon. zmanjšati vrednost sredstev za del izgubljene vrednosti: odpisati osnovna sredstva, drobni inventar // opustiti, izločiti sredstva zaradi izgubljene vrednosti: odpisati zastareli stroj; pren., ekspr. odpisali so še eno naših naravnih lepot 4. ekspr. nehati upoštevati koga, računati s kom: posrednike je dokončno odpisal; prehitro si me odpisal / če ne slišiš dobro, te odpišejo / molče so odpisali rabo slovenščine ● evfem. zaradi hude naduhe so ga zdravniki že odpisali ugotovili so, da bo kmalu umrl; niso si več prizadevali za njegovo ozdravljenje ◊ jur. odpisati parcelo eno od več parcel prenesti iz zemljiškoknjižnega vložka v drug zemljiškoknjižni vložek odpísan -a -o: razprodaja odpisanih tovornjakov; dolg mu bo do polovice odpisan ♪
  10.      odpisováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. pismeno odgovarjati: redno mi odpisuje 2. delati, da kaj ne obstaja več ali le v manjši meri: odpisovati dolgove / pobotnice je odpisoval na račun njene dote; ta vsota se odpisuje od davka za to vsoto se zmanjšuje davek 3. ekon. zmanjševati vrednost sredstev za del izgubljene vrednosti: odpisovati osnovna sredstva // opuščati, izločati sredstva zaradi izgubljene vrednosti: odpisovati pokvarjeni inventar 4. prenehavati upoštevati koga, računati s kom: nepreklicno se je odločil za pokoj, zato smo ga že vsi odpisovali ♪
  11.      odpláčati  in odplačáti -am dov. (á á á) končati plačevanje dolžne vsote: dolg je že odplačal / posojilo bom odplačal po obrokih / pohištva še nisva odplačala ♪
  12.      odplačílo  -a s (í) 1. glagolnik od odplačati: odplačilo davkov, posojila / ponujal mu je zemljo na odplačilo odplačevanje 2. kar se odplača: odplačila in drugi izdatki / mesečna, obročna odplačila ♪
  13.      odpláka  -e ž (ȃ) voda iz gospodinjstev, industrijske dejavnosti, pomešana z odpadnimi snovmi; odpadna voda: prečiščevati odplake; z odplako so prišle v vodo strupene kemikalije; onesnaženje vod z odplakami / industrijske, rudniške odplake ♪
  14.      odplakovánje  -a s (ȃ) glagolnik od odplakovati: odplakovanje umazanije / vpeljati v hleve sistem odplakovanja / preprečevati odplakovanje zemlje s strmih pobočij ♪
  15.      odplakováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. z vodo ali drugo tekočino odstranjevati zlasti umazanijo: odplakovati smeti; ostanke hrane meče v stranišče in jih sproti odplakuje 2. s trajnim ali ponavljajočim se tokom odstranjevati zlasti kaj drobnega: voda sproti odplakuje odpadke / zemljo na goličavah odplakujejo dež in hudourniki ♪
  16.      odplávljati  -am nedov. (á) s tokom odstranjevati: odpadke odplavlja reka; odplavljati od brega, z obale / publ. v morje odplavljamo velike količine strupenih snovi v morje odnašajo reke; pren. jok je odplavljal žalost in strah ♪
  17.      odplétati  -am nedov. (ẹ̑) delati, da kaj preneha biti nepravilno prepleteno, zvito: odpletati kito, trak; jermeni na opankah so se začeli odpletati // odstranjevati iz česa spletenega: odpletati trakove iz kit ∙ s krvavečimi rokami je odpletal robidovje s sebe trgal, odvijal; publ. njeno otroštvo se je odpletalo v predmestju je potekalo ♪
  18.      odpočíti se  -počíjem se in odpočíti si -počíjem si dov., odpočìl se in odpočìl si (í ȋ) s prekinitvijo kake dejavnosti sprostiti se, okrepiti se: ko se odpočijemo, odidemo; duševno in telesno se odpočiti; rada bi legla in se odpočila, redko odpočila / odpočiti se od dela, skrbi / v vaši družbi se vedno odpočijem / pozimi se rastline odpočijejo; zemlja se mora odpočiti odpočíti si s prekinitvijo kake dejavnosti doseči, povzročiti sprostitev, okrepitev česa: odpočiti si noge; odpočiti si oči, redko odpočiti oči ♪
  19.      odpočívati se  -am se in odpočívati si -am si nedov. (í) s prekinitvijo kake dejavnosti sproščati se, krepiti se: posedli so na skale in se odpočivali; dve uri se je odpočival; odpočivati se med delom, pri delu; karavana se odpočiva, redko odpočiva v senci odpočívati si s prekinitvijo kake dejavnosti dosegati, povzročati sprostitev, okrepitev česa: odpočivati si noge / malo si odpočivati oči, redko odpočivati oči ♪
  20.      odpoklíc  -a m (ȋ) glagolnik od odpoklicati: predlagati odpoklic delegata; izvolitev in odpoklic članov upravnega odbora; odpoklic diplomatskega predstavnika / odpoklic že prodanih avtomobilov nazaj v servisne delavnice ♪
  21.      odpoklícati  -klíčem dov., odpoklícala in odpoklicála (í ȋ) 1. odvzeti funkcije, pooblastila pred iztekom mandata: odpoklicati delegata; kolektiv je sklenil odpoklicati svet delovne skupnosti; nosilca samoupravne, javne ali druge družbene funkcije je mogoče odpoklicati ali razrešiti / odpoklicati diplomatskega predstavnika odločiti, da preneha njegova funkcija v določeni tuji državi // odločiti, da se izvede umik: odpoklicati čete / odpoklicati reševalno ladjo 2. trg. zahtevati že prodano, oddano blago nazaj za določen čas: tovarna je morala odpoklicati vse avtomobile tega modela, izdelane lani odpoklícan -a -o: odpoklicani delegat; bil je odpoklican in premeščen ♪
  22.      odpoljúbljati  -am nedov. (ú) knjiž. s poljubljanjem odstranjevati: odpoljubljal ji je solze / ekspr. odpoljubljati komu žalost z obraza ● knjiž., ekspr. dleto je odpoljubljalo snov s kamna narahlo odstranjevalo ♪
  23.      odpomóč  -i in -í ž (ọ̑) star. 1. pomoč: iskati, ponuditi odpomoč; prositi za odpomoč 2. izhod, rešitev: odpomoč je le v delu; nima več upanja na odpomoč ♪
  24.      odpomóček  -čka m (ọ̑) star. izhod, rešitev: to je zdaj edini odpomoček ♪
  25.      odpórniški  -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na odpornike ali odporniško gibanje: odporniški letaki; množičen odporniški polet slovenskega ljudstva; prve odporniške skupine 2. v zvezi odporniško gibanje delovanje skupine, množice za osvoboditev okupirane domovine: odporniško gibanje se je okrepilo; vključiti se v odporniško gibanje; član, voditelj odporniškega gibanja / proučevati zgodovino odporniških gibanj v Evropi med drugo svetovno vojno / odporniško gibanje ga je obsodilo na smrt člani, predstavniki odporniškega gibanja ♪

   16.254 16.279 16.304 16.329 16.354 16.379 16.404 16.429 16.454 16.479  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA