Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

eV (1.626-1.650)


  1.      nèvzgojèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki mu manjka (pravilne) vzgoje: nevzgojen otrok / ekspr. to so nevzgojeni fantje neolikani, nevljudni / publ. politično nezrela, nevzgojena množica nepoučena ♪
  2.      nèvzgojênost  -i ž (ȅ-é) lastnost nevzgojenega človeka: v pogovoru se je kazala njena nevzgojenost / ekspr. težko je prenašal tako nevzgojenost učencev neolikanost, nevljudnost / publ. vzrok tega je politična nevzgojenost posameznikov nepoučenost ♪
  3.      nèvzgojljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da vzgojiti: otroci iz takih družin so pogosto nevzgojljivi / ekspr. ta fant je pa res nevzgojljiv težko vzgojljiv ♪
  4.      nèvzgójnost  -i ž (ȅ-ọ̑) lastnost, značilnost nevzgojnega: razpravljali so o nevzgojnosti takega pouka / film so mladini prepovedali zaradi nevzgojnosti ♪
  5.      nèvzhájan  -a -o prid. (ȅ-á) ki ni vzhajan: nevzhajan kruh / pecivo iz nevzhajanega testa ♪
  6.      nèvznemirljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki ni vznemirljiv: nevznemirljive novice / nevznemirljivo bolezensko stanje ♪
  7.      nèvzporéden  -dna -o prid. (ȅ-ẹ̄) ki ni vzporeden: nevzporedne črte ♪
  8.      nèvzporédnost  -i ž (ȅ-ẹ̄) lastnost, značilnost nevzporednega: nevzporednost črt ♪
  9.      nèzadrževán  -a -o prid. (ȅ-á) ki se pojavlja v veliki meri, z veliko intenzivnostjo: nezadrževan izbruh strasti ♪
  10.      nèzahtéven  -vna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) ki ni zahteven: preprosta in nezahtevna ženska / doseči uspeh pri nezahtevnem občinstvu / njegova ljubezen je bila skromna in nezahtevna // knjiž. lahek, preprost: opraviti mora samo še en nezahteven izpit / te lahkotne, nezahtevne besede so imele globok pomen ♪
  11.      nèzahtévnost  -i ž (ȅ-ẹ́) lastnost, značilnost nezahtevnega: navajati otroka na nezahtevnost in skromnost / knjiž. nezahtevnost problema ♪
  12.      níčev  -a -o prid. (ȋ) ekspr. 1. zelo majhen, neznaten: ničev delček milimetra; za tedanje razmere ničeva vsota / prodati po ničevi ceni zelo nizki / v primeri z njihovimi težavami so moje ničeve / spreti se iz ničevega vzroka / med takimi strokovnjaki se počutim ničevega 2. malovreden, ničvreden: bogastvo, slava, vse to je ničevo / taki cilji so se mu zazdeli ničevi / zanj je razen užitkov vse ničevo ∙ ekspr. ti bankovci so zdaj samo še ničev papir brez vrednosti, brez kupne moči; ekspr. njegovi verzi so ničevi brez estetske, vsebinske vrednosti 3. neprepričljiv, neutemeljen: ničev dokaz, pomislek; izgovor je bil ničev, vendar je prišel prav 4. ki je brez učinka, koristi: napor, trud je bil ničev / ničeve sanje ♪
  13.      ničevédec  -dca m (ẹ̑) zastar. nevednež: svet bedakov in puhlih ničevedcev ♪
  14.      níčeven  tudi ničéven -vna -o prid. (ȋ; ẹ̄) knjiž. 1. zelo majhen, neznaten: stroški bodo v primeri s koristmi ničevni / tako ničevnih dogodkov se pa res ne more spomniti / ničevna živalca, vendar povzroča tolikšno škodo 2. malovreden, ničvreden: življenje brez želj je prazno in ničevno / ničevna opravila nepomembna 3. neprepričljiv, neutemeljen: ničeven dokaz 4. ki je brez učinka, koristi: vsa naša prizadevanja so bila žal ničevna ♪
  15.      níčevnost  tudi ničévnost -i ž (ȋ; ẹ̄) knjiž. ničevost: človekova ničevnost v primeri z vesoljem / ničevnost sveta; roman hoče prikazati ničevnost takega življenja / kako moreš biti navdušen za take ničevnosti / pripovedovati ničevnosti / ničevnost njegovih izgovorov neprepričljivost, neutemeljenost ♪
  16.      níčevost  tudi ničévost -i ž (ȋ; ẹ̄) ekspr. 1. lastnost, značilnost ničevega: v gorah ga je obšel občutek ničevosti / ničevost takega sveta / estetska ničevost filma je očitna / dokazovati ničevost pomislekov neprepričljivost, neutemeljenost 2. nav. mn. kar ne predstavlja resnične, prave vrednosti, vrednote: obleke, zabave, to so vendar ničevosti 3. malenkost, nepomembnost: taka ničevost te pa res ne more motiti ♪
  17.      níkljev  -a -o prid. (í) nanašajoč se na nikelj: nikljeva ruda, zlitina ♦ metal. nikljevo jeklo jeklo, ki vsebuje nad 1 odstotek niklja // redko nikljast: nikljeva ura ♪
  18.      nočeválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) knjiž. prenočevalec: na seniku je našel neznanega nočevalca / turistični nočevalci gostje ♪
  19.      nočevánje  -a s (ȃ) 1. knjiž. prenočevanje, spanje: poiskali so si suho mesto za nočevanje / vzeti koga na nočevanje / gostilne s sobami za nočevanje ♦ tur. to sezono so imeli deset tisoč nočevanj nočitev 2. star. ponočevanje: v glavi mu je še brnelo od nočevanja in pijače ♪
  20.      nočeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. knjiž. prenočevati, spati: nočevati na prostem; nočevati po hotelih, senikih; ali bi lahko nočeval pri vas 2. star. ponočevati: v mladosti je pogosto nočeval; vse noči nočuje ♪
  21.      nočítev  -tve ž (ȋ) tur. prenočitev, prenočevanje: število nočitev tujih gostov narašča / hotelske, turistične nočitve / knjiž. dvodnevni pohod z nočitvijo v gozdu // oddaja sobe, ležišča za noč: lani je imel hotel deset tisoč nočitev / znižati cene nočitvam in penzionom ♪
  22.      nójev  tudi nôjev -a -o (ọ̑; ó) pridevnik od noj: nojevo jajce; klobuk z nojevim peresom ♪
  23.      nójevski  tudi nôjevski -a -o prid. (ọ̑; ó) nanašajoč se na noje: nojevska farma // ekspr. ki noče videti neprijetne resnice, sprijazniti se z njo: nojevska politika, taktika ♪
  24.      norčeválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) knjiž. kdor se (rad) norčuje, posmehuje: planil je in udaril norčevalca; hudobni norčevalci ♪
  25.      norčevánje  -a s (ȃ) glagolnik od norčevati se: tako norčevanje jo je zabolelo; norčevanje iz samega sebe; norčevanje in zabavljanje ♪

   1.501 1.526 1.551 1.576 1.601 1.626 1.651 1.676 1.701 1.726  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA