Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

eV (15.501-15.525)


  1.      neúkost  -i ž (ū) star. neizobraženost, nevednost: zaradi svoje neukosti niso razumeli njegovih besed / ostajati v neukosti ♪
  2.      nèulovljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) nav. ekspr. ki se ne da uloviti: neulovljiva veverica je skakala z veje na vejo / neulovljiv tat, vlomilec / neulovljiv privid, trenutek // knjiž. nedoločljiv, neopredeljiv: neulovljiv izraz na obrazu / pisatelj je v marsičem nejasen in neulovljiv ♪
  3.      neúmen  -mna -o prid., neúmnejši (ú ū) 1. ki ni sposoben hitro dojemati, prodorno misliti: njegovi sodelavci niso neumni; ni neumen, le učiti se mu ne ljubi; preveč je neumen za šolo; neumen je kot noč, nizko kot tele zelo / ekspr. za krajo ni neumna zna spretno krasti / kot psovka gos neumna // ki ne vsebuje, izraža sposobnosti za tako dojemanje, mišljenje: neumen obraz; neumne oči / neumen odgovor 2. ki ne ravna v skladu z razumom, pametjo: vsak neumen otrok bi se pametneje odločil; mlad je še in neumen; človek je v teh letih najbolj neumen / ekspr.: bil je tako neumen, da mu je zaupal; ni tako neumen, kot se dela / ekspr.: neumen si, če ne izkoristiš priložnosti izkoristi jo; nisem neumen, da bi šel ne bom šel / kot psovka kaj si pa šel, tepec neumni; kot vzklik človek neumni, zdaj je prepozno // ki izraža tako ravnanje: neumen nasvet; neumna odločitev / ekspr.: neumne knjige; neumne misli 3. ekspr. duševno bolan, duševno nerazvit: kaj si neumen, da tako kričiš; bil je ravno toliko neumen, da ga niso mogli poklicati na odgovor; smejal se je, kot da bi bil neumen; uči se kot neumen zelo 4. ekspr., navadno v povedni rabi zaradi močnega čustva zelo razburjen: ves neumen je od veselja; zaradi tekme je čisto neumen 5. ekspr. neprimeren, neustrezen: neumna navada; te pentlje na obleki so prav neumne; osebe v drami imajo neumna imena / imel sem same neumne izdatke // z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: spravi te neumne karte; neumne težave; neumno naključje 6. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: ima neumno srečo; obšlo ga je neumno veselje / pripoveduje neumne laži ● pog. naredil se je neumnega in ga ni pozdravil kot da ga ni videl, opazil; kot da ga ne pozna, ni spoznal; pog. naredi se neumnega in vprašaj kot da nič ne veš; pog., ekspr. neumen je na avtomobile zelo rad jih ima; pog., ekspr. neumen je na ženske ima veliko slo po ženskah; ekspr. še neumna žival skrbi za svoje mladiče nerazumna; ekspr. neumna leta puberteta; ekspr. neumno vreme zelo spremenljivo, nestalno; preg. najbolj neumen kmet ima najdebelejši krompir za srečo, uspeh niso vselej potrebne velike umske sposobnosti neúmno prisl.: neumno govoriti, se smejati, svetovati; neumno dober je do sorodnikov; neumno začuden obraz / v povedni rabi: neumno bi bilo, če bi se dali obkoliti; ni neumno, če greš neúmni -a -o sam.: neumni ne upoštevajo dokazov; govoril je same neumne; po neumnem je zapravila ugled ♪
  4.      nèuničljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) 1. ki se ne da uničiti: neuničljiva energija / ekspr.: neuničljiv narod; zdelo se je, da je sovražnik neuničljiv / ekspr. to je njihova neuničljiva pravica ∙ ekspr. vse dni dela, neuničljiv je zelo delaven; ekspr. v svojem optimizmu je neuničljiv vedno je optimističen // ekspr. trden, trpežen: neuničljivi čevlji; to blago je res neuničljivo 2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: neuničljivo voljo ima; neuničljivo upanje ♪
  5.      nèuporábnost  -i ž (ȅ-á) lastnost, značilnost neuporabnega: neuporabnost motorja jim je onemogočila polet / tekma je bila prekinjena zaradi neuporabnosti igrišča / ekspr. pritoževal se je nad njeno nedelavnostjo in neuporabnostjo ♪
  6.      nèupravíčen  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni upravičen, ni utemeljen: neupravičen očitek, sum; njegov strah je neupravičen; neupravičena zahteva / neupravičeno bogatenje / neupravičen lov nedovoljen ∙ neprav. zaradi neupravičenih ur je bil dijak kaznovan neopravičenih ur nèupravíčeno prisl.: neupravičeno grajati, kaznovati ♪
  7.      nèuravnovéšen  -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni uravnovešen: proračun je glede na dohodke in izdatke neuravnovešen / nestalen, neuravnovešen značaj; vihrava, neuravnovešena mladina; čustveno neuravnovešena ženska / duševno neuravnovešen človek ♪
  8.      nèuravnovéšenec  -nca m (ȅ-ẹ̑) ekspr. neuravnovešen človek: čudak in neuravnovešenec je / že njegovo vedenje je izražalo duševnega neuravnovešenca ♪
  9.      nèuravnovéšenost  -i ž (ȅ-ẹ̑) lastnost, značilnost neuravnovešenega: neuravnovešenost cen / nervozne kretnje so izdajale njegovo neuravnovešenost / kazati znake duševne neuravnovešenosti ♪
  10.      nèurejèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni urejen: nepospravljena, neurejena soba / prostor okoli blokov je še neurejen / neurejena množica, skupina / duševno, notranje neurejen človek neuravnovešen / živi v slabih, neurejenih razmerah / ima neurejeno prebavo / neurejena obleka / fant neurejene zunanjosti nèurejêno prisl.: neurejeno so se pomikali proti izhodu ♪
  11.      neúren  -rna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na neurje: neurni oblaki se kopičijo od severa / divjanje neurne vode ♪
  12.      nèusmíljen  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki mu manjka usmiljenja, dobrote: neusmiljen človek; trd, neusmiljen gospodar; biti neusmiljen do koga / ekspr.: neusmiljena roka; neusmiljeno srce / ekspr. neusmiljena smrt, usoda / ostra, neusmiljena kritika neprizanesljiva nèusmíljeno prisl.: neusmiljeno pretepati; neusmiljeno ravnati s kom; neusmiljeno uničevati ♪
  13.      nèuspèh  tudi nèuspéh -éha m (ȅ-ȅ ȅ-ẹ́; ȅ-ẹ̑) kar je nasprotno, drugačno od uspeha: neuspeh ga je potrl; bala se je neuspeha; doživeti neuspeh; gospodarski, vzgojni neuspeh; vrsta neuspehov; uspehi in neuspehi / neuspeh prošnje, vloge neuspešnost ∙ publ. prizadevanje je obsojeno na neuspeh že vnaprej se ve, da ne bo uspešno ♪
  14.      nèustrézen  -zna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) neprimeren: neustrezna pripomba / evfem.: živi v neustreznih razmerah slabih; ima majhno, neustrezno stanovanje slabo / neustrezen izraz; neustrezna beseda ♪
  15.      nèustréznost  -i ž (ȅ-ẹ́) neprimernost: pritoževali so se zaradi neustreznosti roka / neustreznost znanja ♪
  16.      nèutemeljèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni utemeljen: neutemeljena pritožba, prošnja / neutemeljen strah; neutemeljene govorice, izjave / psihološko neutemeljeno dejanje nèutemeljêno prisl.: neutemeljeno obtoževati ♪
  17.      nèutihljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) knjiž. ki (dolgo) ne utihne: neutihljiv smeh; neutihljivo stokanje ranjencev // ekspr. pogost, pogosten: materina neutihljiva graja nèutihljívo prisl.: kos je neutihljivo pel ♪
  18.      nèutrúdnost  -i ž (ȅ-ú) nav. ekspr. lastnost, značilnost neutrudnega človeka: pisateljeva neutrudnost je vzbujala občudovanje / stregla mu je z izredno neutrudnostjo ♪
  19.      nèuvŕščanje  -a s (ȅ-ŕ) publ. pojav ali stanje, da se posamezne države ne vključujejo v politične ali vojaške bloke: utrjevati ideje o neuvrščanju / politika neuvrščanja ♪
  20.      nèzadôstnost  -i ž (ȅ-ó) 1. lastnost, značilnost nezadostnega: nezadostnost dokazov, razlag 2. knjiž. neprimernost, pomanjkljivost: nezadostnost znanstvene metode / notranja nezadostnost avtorjevega dela ♪
  21.      nèzadovóljen  -jna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) ki ni zadovóljen: nesrečen in nezadovoljen človek; vedno se pritožuje, zelo nezadovoljen je / nezadovoljni obrazi / biti nezadovoljen sam s seboj / z njegovim odgovorom so bili nezadovoljni / ekspr. z novim direktorjem niso ravno nezadovoljni so zadovoljni / ekspr. nocoj je nekam nezadovoljen slabe volje / evfem. tak je kot oče, takoj nezadovoljen nejevoljen, jezen nèzadovóljno prisl.: nezadovoljno reči; nezadovoljno, prisiljeno se smehljati ♪
  22.      nèzadovoljèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni zadovoljèn: čutil se je nezadovoljenega / nezadovoljene potrebe, zahteve / knjiž. njegove nezadovoljene želje neizpolnjene / biti spolno nezadovoljen ♪
  23.      nèzadržánost  -i ž (ȅ-á) lastnost, značilnost nezadržanega: nezadržanost čustev / nezadržanost učencev sproščenost ♪
  24.      nèzadŕžen  -žna -o prid. (ȅ-r̄) 1. ki se ne da zadržati, ustaviti: nezadržen pohod sovražnika; nezadržen razvoj industrije; nezadržna sila / popadel ga je nezadržen smeh / knjiž. nezadržna želja ga je gnala v domovino 2. knjiž., ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: nezadržna moč zvestobe; to je bilo zanj nezadržno doživetje nèzadŕžno prisl.: nezadržno drveti, prodirati, se stopnjevati; biti nezadržno ambiciozen ♪
  25.      nèzainteresíran  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni zainteresiran: nezainteresirani dijaki motijo normalno delo / duhovno nezainteresirani posamezniki / postajal je vse bolj ravnodušen in nezainteresiran za rešitev, neustalj. na rešitvi tega vprašanja ♪

   15.376 15.401 15.426 15.451 15.476 15.501 15.526 15.551 15.576 15.601  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA