Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

eV (15.476-15.500)



  1.      nèšólski  -a -o prid. (-ọ̑) ki ni šolski: premalo so upoštevali njegovo nešolsko izobraževanje / šolske in nešolske knjige / nešolsko obravnavanje snovi
  2.      néšplja  -e ž (ẹ̑) sadno drevo s podolgovatimi listi ali njegov pečkati sad: na vrtu so imeli jablane in nešplje; obirati nešplje ♦ vrtn. japonska nešplja grmičasta lončna rastlina z velikimi, spodaj močno dlakavimi listi, Eriobotrya japonica
  3.      nèšpórten  -tna -o prid. (-ọ̑) ki ni športen: tekmovanje v Planici je opisal tudi z nešportne strani / nešportna poteza; nešportno vedenje igralcev / nešportni ribolov
  4.      neštét  -a -o prid. (ẹ̑) ekspr. ki izraža zelo veliko število oseb, stvari: udeležil se je neštetih tečajev; obraz z neštetimi gubami; za službo ima neštete možnosti / zastar. zbrala se je nešteta množica številna, zelo velika neštéto prisl.: imeli so nešteto sestankov; opraviti je moral še nešteto stvari
  5.      neštétokrat  prisl. (ẹ̑) ekspr. izraža zelo veliko ponovitev: to zgodbo smo že neštetokrat slišali
  6.      nètêsen  -sna -o prid. (-é) teh. ki ni (dovolj) tesen: netesen bat / netesna mesta pri zvarih cevi
  7.      nètêsnost  -i ž (-é) teh. lastnost, značilnost netesnega: zaradi netesnosti bata prihaja v zgorevalni prostor preveč olja / preiskovati, ugotavljati netesnost zvarov
  8.      netílo  -a s (í) 1. sredstvo, priprava za netenje: v temi ni našel netila, da bi prižgal petrolejko / vžigalice so najbolj navadno netilo 2. netivo: netilo je zagorelo; iskra je vžgala netilo 3. knjiž. kar razvnema, vzpodbuja: pohvala je bila netilo za njegovo prizadevnost
  9.      néto  prisl. (ẹ̑) po odbitku dajatev, prispevkov, stroškov: dobil boš neto pet tisoč; neto izračunani prejemki / cene veljajo za sto kilogramov neto čiste teže; neskl. pril.: bruto in neto dohodek čisti dohodek; neto proizvodnja / neto teža čista težaekon. neto produkt in netoprodukt nanovo ustvarjena vrednost proizvodnje v določenem razdobju, navadno v enem letu; neto naložba naložba, ki ne obsega nadomestila za amortizacijo; trg. bruto za neto zaračunavanje blaga po njegovi bruto teži
  10.      nètóčnost  -i ž (-ọ́) lastnost netočnega človeka: službo so mu odpovedali zaradi njegove netočnosti // publ. neresnična trditev, navedba: v razpravi je več netočnosti
  11.      nètoleránten  -tna -o prid. (-) ki mu manjka strpnosti, razumevanja: označil ga je za surovega in netolerantnega človeka / v njih ni toge, netolerantne načelnosti
  12.      netopír  -ja m () miši podoben sesalec, ki je sposoben letati: netopir je sfrfotal iz dupline ♦ zool. netopirji sesalci, ki so sposobni letati, Chiroptera; lesni netopir ki dobro leta in je podnevi v drevesnih duplinah, Nyctalus noctula; nočni netopir s širokimi uhlji, Vespertilio murinus; uhati netopir z dolgimi uhlji in dolgo, ozko letalno mreno, Plecotus auritus
  13.      nétotónski  -a -o prid. (ẹ̑-ọ̑) žel., v zvezi netotonski kilometer enota za obračunavanje stroškov prevoza blaga brez teže vozila na razdalji 1 km
  14.      nètrézen  -zna -o prid. (-ẹ́ -ẹ̄) evfem. pijan: netrezni fantje so se majali po cesti; večkrat je netrezen ∙ knjiž. netrezno dejanje nepremišljeno, nerazsodno
  15.      nèubogljívec  -vca m (-) ekspr. neubogljiv človek, zlasti otrok: veliko jeze je bilo zaradi neubogljivcev
  16.      nèučèn  -êna -o prid. (- -é) star. neizobražen, nešolan: govoril je jasno in preprosto, da so ga razumeli tudi neučeni ljudje / ne zameri mu, nezrel in neučen otrok je neveden, nepoučen
  17.      nèugléden  -dna -o prid. (-ẹ́ -ẹ̄) nav. ekspr. ki ni ugleden: prebiral je povečini dela neuglednih pisateljev / spoznal je, da si je izbral precej neugleden poklic // publ. skromen, preprost: stanuje v nizki, neugledni hiši / neugledna mestna četrt zanemarjena, neurejena
  18.      nèugnán  -a -o prid. (-á) 1. ki se ne da ugnati, obvladati: po dvorišču so se podili neugnani otroci; po temperamentu je neugnan / ekspr. vesela, neugnana mladost / redko neugnan žrebec divji, neukročen 2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: dela z neugnano vztrajnostjo; neugnana želja po sreči / neugnana opravljivka je velika, hudaekspr. bali so se njenega neugnanega jezika opravljanja, obrekovanja; ekspr. pri delu je neugnan zelo priden, prizadeven nèugnáno prisl.: neugnano se igrati, plesati
  19.      nèugnánec  -nca m (-á) ekspr. neugnan človek, zlasti otrok: mala neugnanca sta ji neprenehoma nagajala / načrti mladih neugnancev
  20.      nèugóden  -dna -o prid., nèugódnejši (-ọ́ -ọ̄) ki ni ugoden: za poroko si je izbral precej neugoden čas; prišel je v neugodnem trenutku / dela v neugodnih okoliščinah; neugodne življenjske razmere / za košnjo neugodno vreme / neugodna rešitev prošnje / neugoden duševni, telesni občutek / neugodni rezultati dela / neugodna kritika, ocena negativna, odklonilna nèugódno prisl.: neugodno se počutiti; dogodek je neugodno vplival nanj / v povedni rabi, s smiselnim osebkom v dajalniku ob teh besedah ji je bilo zelo neugodno
  21.      nèugódje  -a s (-ọ̑) kar je nasprotno, drugačno od ugodja: ob misli na jutrišnji dan ga je obšlo neugodje; izražati, občutiti, prikriti neugodje; duševno, telesno neugodje; občutek neugodja / knjiž. z naraščajočim neugodjem je pogledovala na uro nejevoljo
  22.      nèugotovljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne da ugotoviti: neugotovljivi avtorji; ime pesnika je neugotovljivo / brundal je neugotovljiv napev
  23.      nèuhójen  -a -o prid. (-ọ́) ki ni uhojen: neuhojena pot, steza / težko je hodil v neuhojenih čevljih
  24.      nèuigránost  -i ž (-á) publ. lastnost neuigranega človeka: tudi neuigranost igralcev je bila vzrok za neuspeh
  25.      neúk  -a -o prid. ( ū) star. neizobražen, nešolan: razumeli so ga brez težave tudi neuki ljudje / v teh stvareh je precej neuk neveden, nepoučen

   15.351 15.376 15.401 15.426 15.451 15.476 15.501 15.526 15.551 15.576  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA