Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
eV (151-175) 
- bévskanje tudi bêvskanje -a s (ẹ̑; ȇ) glagolnik od bevskati: hripavo bevskanje psa; lisičje bevskanje ♪
- bévskati -am tudi bêvskati -am nedov. (ẹ̑; ȇ) 1. oglašati se s kratkim, rezkim glasom: pes, ščene bevska; lisica bevska; pren. mitraljezi so bevskali 2. slabš. zadirčno govoriti s kom: kar naprej bevska name bevskajóč -a -e: ukazovati z bevskajočim glasom ♪
- bévskniti -em tudi bêvskniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) 1. oglasiti se s kratkim, rezkim glasom: ščene je bevsknilo 2. slabš. zadirčno reči: uradnik je bevsknil na študenta / nejevoljno, surovo bevskniti ♪
- bévsniti -em tudi bêvsniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) bevskniti: lisica bevsne / zaničljivo bevsniti / bevsnil je vanj nekaj besed ♪
- bíčev -a -o (í) pridevnik od bič: bičev ročnik ♪
- bíčevje -a s (ȋ) skupina rastlin bičkov: pokositi bičevje za steljo / bičevje ob potoku z bički porasel svet // stebla bičkov: cekar iz bičevja ♪
- bíčevka -e ž (í) redko bičevnik: razjahal je in zamahoval z bičevko ♪
- bíčevnik -a m (í) držaj pri biču: udaril je z bičevnikom po oslu; brinov bičevnik; urezati si palico za bičevnik ♪
- bistrítev -tve ž (ȋ) glagolnik od bistriti: vprašanje za bistritev uma ♪
- bitev gl. bitva ♪
- Blagájev -a -o prid. (ȃ) bot., v zvezi Blagajev volčin zimzelena grmičasta rastlina s poleglimi vejami in rumenkasto belimi dišečimi cveti, Daphne blagayana: med skalami je zacvetel Blagajev volčin ♪
- blagájevka -e ž (ȃ) bot. Blagajev volčin ♪
- blagoslovítev -tve ž (ȋ) glagolnik od blagosloviti: slovesna blagoslovitev nove kapele ♪
- blážev -a -o prid. (ȃ) pog., ekspr., v zvezi blažev žegen kar je neučinkovito: ta zdravila so blažev žegen ♪
- blažítev -tve ž (ȋ) glagolnik od blažiti: blažitev bolečin; blažitev stanovanjske stiske / blažitev duha ♪
- bodíčevje -a s (í) bodičasto, trnato grmovje: ob poti se je razraščalo bodičevje; griček je bil porasel z nizkim bodičevjem ♦ bot. trnata rastlina suhih gozdov z rumenimi cveti, Genista germanica ♪
- bogatítev -tve ž (ȋ) glagolnik od bogatiti ali bogateti: a) izkoriščali so kolonije za bogatitev matične države / prizadevati si za bogatitev pesniškega jezika; bogatitev samega sebe b) bogatitev industrijskih dežel; bogatitev posameznikov bogatenje ♪
- bojevalíšče -a s (í) voj. del vojnega območja, ki sestavlja geografsko, politično ali operativno-strateško celoto: jadransko, jugoslovansko bojevališče v drugi svetovni vojni ♪
- bojevánje -a s (ȃ) glagolnik od bojevati se: izuriti se v bojevanju; taktika bojevanja / star. bojevanje je trajalo do mraka oborožen spopad; boj ♪
- bojeváti se -újem se nedov. (á ȗ) 1. udeleževati se oboroženega spopada, boja: bojevati se za svobodo; bojevati se s sovražnikom; pren. dvom se bojuje z upanjem; bojevati se sam s seboj; vse življenje se je bojeval z revščino 2. zelo si prizadevati za kaj: dolgo se je bojeval za dekletovo naklonjenost; bojevati se za pravico z besedo in peresom ● publ. bojevati se z ramo ob rami skupaj, složno bojeváti star. udeleževati se oboroženega spopada, boja: Če niso ti [konji] zate, moraš peš bojevati (F. Levstik) / knjiž., z notranjim predmetom bojevati boj z okupatorjem; pren. bojuje hude duševne boje bojujóč se -a -e: bojujoč se za most, je padel; bojujoče se države ♪
- bojéven -vna -o prid. (ẹ̄) knjiž. bojen: bojevne oblike; organizirati bojevno vodstvo ♪
- bojevít -a -o prid., bojevítejši (ȋ) vnet, pripravljen za boj: bojevit človek, narod / v njem se je prebudil bojevit duh; govoril je v bojevitem tonu / fantje iz sosednje vasi so zelo bojeviti se radi pretepajo ♪
- bojevítež -a m (ȋ) ekspr. bojevit, pretepaški človek: policija je ukrotila bojeviteže ♪
- bojevítost -i ž (ȋ) lastnost bojevitega človeka: kazal je izredno bojevitost ♪
- bojévnica -e ž (ẹ̑) ženska oblika od bojevnik: pogumna bojevnica / politična bojevnica; bojevnica za pravice proletariata ♪
26 51 76 101 126 151 176 201 226 251 
