Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

eV (14.604-14.628)


  1.      nakloníti  -klónim dov. (ȋ ọ́) 1. knjiž. podariti, pokloniti: naklonil ji je lepo darilo; nikogar nima, da bi mu naklonil premoženje dal, prepustil / vso svojo ljubezen je naklonila otrokom // preskrbeti, omogočiti: naklonil mu je dobro službo / nikoli mi ni nič naklonil / usoda jim je naklonila zmago zmagali so 2. star. nagniti, prisiliti: k delu ga je naklonila velika potreba; nič ga ni moglo nakloniti, da bi se oženil 3. zastar. povzročiti, prizadejati: ne morejo pozabiti, kakšno sramoto jim je naklonil; nespametna ljubezen mu je naklonila žalost in sitnosti ● knjiž. samo malo časa mi še nakloni poslušaj me, sodeluj z menoj še nekaj časa; zastar. sramežljivo je naklonila glavo sklonila nakloníti se zastar. skloniti se, nagniti se: naklonila se je skozi okno; nakloniti se h komu / češnja se je naklonila na dvorišče // prikloniti se: nakloni se, preden odideš; igralec se je publiki globoko naklonil nakloníti si star. pridobiti si naklonjenost: zelo se je trudil, pa si je ni mogel nakloniti / nakloniti si občinstvo naklónjen -a -o 1. deležnik od nakloniti: zahvaliti se za naklonjeno knjigo / ljubeči pogled je bil naklonjen možu / stranska ploskev je precej naklonjena k osnovni nagnjena 2. navadno v povedni rabi, navadno z dajalnikom ki ima, kaže pozitiven odnos do koga: predstojnik mu je naklonjen; naklonjeni so naši ureditvi; očetovsko, prijateljsko mi je naklonjen / javno mnenje jim ni naklonjeno / sreča, usoda nam je naklonjena ♪
  2.      naklónjenec  -nca m (ọ́) knjiž. kdor je komu naklonjen: na dvoru ima veliko prijateljev in naklonjencev ♪
  3.      nakolénčič  -a m (ẹ̑) etn. deček, navadno trileten, ki ga v novem domu dajo nevesti na kolena ♪
  4.      nakolíčiti  -im dov. (í ȋ) postaviti, zasaditi kole, količke v zemljo a) za zaznamovanje na zemljišču: ves travnik so nakoličili b) za oporo zlasti vinski trti, sadnemu drevju: nakoličiti in privezati trte ♪
  5.      nakolíti  -ím in -kólim dov., nakólil in nakôlil (ȋ í, ọ́) postaviti, zasaditi kole, količke v zemljo za oporo zlasti vinski trti, sadnemu drevju: nakoliti trte / ves vinograd so na novo nakolili ♪
  6.      nakopáti  -kópljem tudi -ám dov., nakôplji nakopljíte tudi nakôpaj nakopájte; nakôpal (á ọ́, ȃ) 1. s kopanjem priti do določene količine česa: nakopati dovolj premoga; nakopali so tisoč ton rude / nekaj krompirja so že nakopali 2. ekspr., z dajalnikom povzročiti, da pride kdo v neugoden položaj: otrok ji je nakopal veliko bridkosti, skrbi; brzdaj jezik, da si ne nakoplješ nesreče, hudih nevšečnosti / s svojim ravnanjem si je nakopal veliko sovražnikov ∙ ekspr. nakopal si je številno družino skrbeti mora za številno družino; ekspr. nakopati si prehlad prehladiti se ♪
  7.      nakopávati  -am nedov. (ȃ) ekspr., z dajalnikom povzročati, da pride kdo v neugoden položaj: nakopavati nesrečo drugim; skrbi si nakopava / čemu bi si nakopaval njegovo jezo / nakopavati si sovražnike ∙ ekspr. noče si nakopavati žene na svoja ramena prevzemati nase skrbi za ženo ♪
  8.      nakopíčiti  -im dov. (í ȋ) spraviti na kup: hudourniki so nakopičili skale; nad poljem so se nakopičili oblaki / nakopičiti blago v skladiščih / nakopičiti gnoj na voz // napraviti, da je česa kje v veliki količini: nakopičiti denar / rastline nakopičijo kalij v svojih celicah / nakopičil je še preveč dokazov nakopíčen -a -o: v gibajočem se telesu nakopičena energija; v sestavku je nakopičenih veliko neprimernih izrazov ♪
  9.      nakotíti  -ím dov., nakótil (ȋ í) s kotenjem priti do določenega števila mladičev: zajklja je v enem letu nakotila petnajst mladih nakotíti se nav. ekspr. razmnožiti se, namnožiti se: podgane so se zelo nakotile; ta zalega se je nakotila po vseh kotih ♪
  10.      nakováti  -kújem dov., nakovál (á ú) 1. s kovanjem priti do določene količine česa: nakovati denar, kovance ∙ ekspr. iz afere so nakovali veliko denarja pridobili 2. s kovanjem spraviti na kaj: nakovati nov obroč na kolo / nakovati čevlje z žeblji ♪
  11.      nakracáti  -ám dov. (á ȃ) slabš. nerazločno, grdo napisati: v levi kot je nakracal datum; komaj nakraca svoje ime / vse, kar nakraca, mu objavijo sestavi, napiše ♪
  12.      nakrátko  in na krátko prisl. (á) 1. izraža, da se dejanje dogaja a) malo časa: nakratko se ozreti, se zasmejati b) sorazmerno hitro: nakratko dihati / nakratko odpraviti človeka, zadevo 2. izraža, da je omenjeno povedano zgoščeno, v omejenem obsegu: nakratko opisati, razložiti; nakratko mu je povedal / ekspr. nakratko (povedano), nisi pripravljen; prim. kratek ♪
  13.      nakúhati  -am dov. (ú ȗ) 1. s kuhanjem priti do določene količine česa: nakuhati in nacvreti različnih dobrot; nakuhala je jedi za tri dni / nakuhati deset kozarcev marmelade / letos so nakuhali veliko žganja 2. ekspr. povzročiti neprijetnost, težave: kaj si spet nakuhal; pazi se, da ti kakšne ne nakuha nakúhati se povečati svojo prostornino zaradi kuhanja: riž se je zelo nakuhal / bela moka se ne nakuha tako kot ajdova ♪
  14.      nakúp  -a m (ȗ) 1. glagolnik od nakupiti: po nakupu živeža je srečala prijateljico; nakup obleke, ozimnice; imeti popust pri nakupu živil / odobriti sredstva za nakup strojev / iti po nakupih nakupovat // kar je nakupljeno: plačati, porabiti nakup / mesečni nakup 2. glagolnik od kupiti: odobriti nakup avtomobila; ponuditi, priporočiti komu kaj v nakup; imeti prednost pri nakupu / nepravilen nakup tega nogometaša / nakup in uporaba licence / državna prodaja oziroma nakup valut / ugodni nakupi; nakupi v tujini; v podjetju je odgovoren za nakupe nabavo / ekspr. kako ti ugaja moj novi nakup ♪
  15.      nakváčkati  -am dov. (ȃ) s kvačkanjem priti do določenega števila kvačkanih izdelkov: letos je nakvačkala veliko prtičkov / nakvačkati obrobo ♪
  16.      nalágati  -am nedov. (ȃ) 1. delati, da pride kaj na kako vozilo, žival z namenom, da se prepelje, prenese: nalagati deske, živino; nalagati na mulo, nosila, voz; nalagati si drv v naročje / nalagati ladjo, vagon ∙ slabš. družba se je ravno nalagala v avto vstopala // delati, da pride kaj kam z določenim namenom sploh: knjige nalaga kar na mizo in na tla / nalagati hrano na krožnik / ekspr. slikar je temperamentno nalagal barve drugo poleg druge / nalagati drva v skladovnico zlagati // delati, da pride na ognjišče kako trdno gorivo z namenom, da se vzdrži ogenj: premalo premoga nalaga, zato je hladno / nalagati na ogenj; nalagati v peč; ne nalagaj več 2. uporabljati denar za povečanje premoženja: nalagati denar v vrednostne papirje; varno nalagati kapital / nalagati denar v banko, na sinovo ime // ekon. uporabljati del nanovo proizvedenih dobrin, sredstev za obnavljanje in povečevanje osnovnih sredstev in zalog: nalagati denar v industrijo, trgovino 3. nav. ekspr. delati, da je kdo dolžen opraviti kaj: nalagati komu delo, dolžnosti; to jim nalaga veliko odgovornost / nalagati podjetjem težka bremena ♪
  17.      naláhko  in na láhko prisl. (ȃ) 1. izraža, da se dejanje dogaja brez občutka teže: nalahko dihati; nalahko in previdno stopati po brvi // izraža, da se dejanje dogaja brez sile, trdote: nalahko odpreti vrata, položiti otroka na posteljo; nalahko stisniti roko; nalahko udariti 2. izraža, da se dejanje dogaja brez velikega truda, prizadevanja: nalahko je prišel do bogastva 3. ekspr. lahkomiselno, neresno: nalahko govoriti o resnih rečeh; službo jemlje precej nalahko 4. ekspr. izraža, da se dejanje dogaja v majhni stopnji, meri: nalahko zardeti / nalahko odzdraviti, pokimati ♪
  18.      nalàšč  tudi nálašč prisl. (ȁ; ȃ) 1. izraža, da se dejanje zgodi zaradi kljubovanja: nalašč mu nagaja; nalašč siliš v nevarnost; ekspr. ne grem, nalašč ne / ekspr. povprašal je po mojstru, pa ga kot nalašč ni 2. izraža, da se dejanje zgodi zaradi določenega namena: nalašč se je obrnil stran, da ne bi pozdravil; ne zameri, nisem se nalašč zadel; ekspr. soba je prav nalašč za vas pripravljena / temperaturo v jamah so ugotavljali z nalašč za to izdelanimi toplomeri / ekspr.: ta ženska je kakor nalašč zanj ustvarjena; kot nalašč si mi prišel na pot ● pog. daj mi pismo, da ne boš nalašč za to hodil na pošto samo zaradi tega ♪
  19.      nalégati  -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. knjiž., s prislovnim določilom pojavljati se, razprostirati se na površini: na mesto je začela nalegati megla / iz dimnika spet nalega črn dim se vali proti tlom / pričele so nalegati prve slane padati // z oslabljenim pomenom izraža nastopanje stanja, kot ga določa samostalnik: mrak, noč že nalega / na zemljo nalega mir; pren. na srce ji nalega potrtost; na obraze je začela nalegati skrb 2. teh. biti drug na drugem tako, da se ena ploskev dotika, stika z drugo: tram nalega (na) zid; kaj dobro, slabo nalega na podlago ♪
  20.      nalépljati  -am nedov. (ẹ́) z lepljenjem pritrjevati na kaj: nalepljati znamke; pren. ob vsaki priložnosti mu je nalepljal žaljive vzdevke ♪
  21.      nalepotíčiti  -im dov. (í ȋ) okrasiti, olepšati z lepotilnimi sredstvi in nakitom: nalepotičiti obraz; vsak dan se nalepotiči; zna se okusno nalepotičiti; nalepotičiti si obraz nalepotíčen -a -o: nalepotičena dekleta; njena zunanjost je preveč nalepotičena ♪
  22.      nalésti se  -lézem se dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. dobiti (nalezljivo) bolezen: nalezel se je davice, ošpic / ekspr. pošteno sem se nalezel prehlada zelo sem se prehladil 2. ekspr. postati deležen česa, dobiti kaj: v gozdu se je nalezla klopov; mrčesa so se nalezli od vojakov 3. postati deležen stanja, lastnosti, kot ga določa samostalnik: nalesti se malodušnosti, panike; vsi so se nalezli njene dobre volje; drug od drugega so se nalezli sitnosti; sčasoma se je nalezla tudi njegovih slabosti / nalesti se tujih navad, tuje miselnosti ● ekspr. nalesti se dolgov (zelo) se zadolžiti; pog., ekspr. rada se ga naleze se opijani; ekspr. prepeva jim popevke, ki se jih je nalezel po svetu ki jih je slišal, se jih naučil nalésti nalesti se: nalesti bolezen / redko nalesti klope ♪
  23.      nalèt  -éta m (ȅ ẹ́) 1. glagolnik od naleteti: preprečevati nalet snega in ledu s streh / te rastline se razmnožujejo z naletom semen 2. publ. nenaden, silovit nastop, pojav česa na določenem kraju: nalet burje / naleti sovražnih letal // nenaden, kratkotrajen, navadno silovit napad: v enem samem naletu so strli sovražnikov odpor / v letalskem naletu so pobili veliko ljudi 3. avt., žel. trčenje, trk vozečega vozila v vozilo, ki stoji ali vozi v isti smeri: vožnja tik za tovornjakom se je končala z naletom; v preteklem letu je bilo veliko naletov; trčenja, naleti in iztirjenja vlakov; nalet od spredaj, zadaj 4. šport. del smučarske skakalnice od vrha do odskočišča: skakalnica ima prekratek nalet; popraviti, skrajšati, zgraditi nalet; nalet, doskočišče in iztek // startno mesto, s katerega se skakalec spusti: tekmovalci so skakali z najvišjega naleta ♪
  24.      naletéti  -ím dov., nalêtel (ẹ́ í) 1. v zvezi z na nehote, navadno nepričakovano srečati, najti koga: v mestu je naletel na prijatelja; celo tam smo naleteli na Slovenca / na take ljudi še nisem naletel // nehote, navadno nepričakovano priti do česa, najti kaj: po dolgi hoji naletijo na sončno jaso; pod hribom je naletel na mlin, zastar. mlin / pred mestom so naleteli na zasedo / ladja je naletela na čeri; vlak je naletel na mino zadel, zapeljal / v knjigi včasih naleti tudi na črke, ki jih ne pozna 2. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža, da postane kdo deležen dejanja, kot ga določa samostalnik: naleteti na ovire, težave / naleteli so na močen odpor sovražnika; naleteti na dober, lep sprejem biti dobro, lepo sprejet / povsod so naleteli na razumevanje in podporo; publ. resolucija je naletela na širok odmev 3. avt., žel. trčiti, zaleteti se z vozečim vozilom v vozilo, ki stoji ali vozi v isti smeri: kljub zaviranju je naletel na vozilo pred seboj / vlak je naletel / avtomobil je naletel na drog ● star. take te še nisem naletel videl, našel; na hrustanec naletimo na mnogih delih telesa hrustanec je; ekspr. hotel ga je ogoljufati, prestrašiti, pa ni naletel na pravega ni se mu posrečilo; ekspr. danes boš pri direktorju slabo naletel ne boš dosegel tega, kar hočeš, pričakuješ naletéti se 1. z letenjem, premikanjem po zraku priti kam v velikem številu: na gnojne kraste so se naletele muhe; okrog luči se je naletelo veliko vešč 2. s padanjem priti kam, pojaviti se kje v določeni količini: s pobočja, sten se naletijo kupi kamenja; s stropa se naletijo na tla koščki ometa in prah 3. pog., ekspr. s tekom, hitenjem priti kam, pojaviti se kje v velikem številu: v hipu se je na kraj nesreče naletelo polno ljudi / vojaki, ki so se naleteli v jarek, so začeli streljati ♪
  25.      nalíčje  -a s (ȋ) knjiž. 1. maska, krinka: nadeti (si), sneti (si) naličje; naličje z dolgim nosom / ta pisatelj je snel družbi naličje; to je le njegovo naličje, ne pa bistvo 2. tančica, pajčolan: nevesta z naličjem; gosto, prozorno naličje / nekatere osebe v romanu je zastrl z naličjem romantike ♦ etn. prt, tkanina, s katero se pokrije mrliču obraz 3. podoba, videz, zunanjost: evropsko naličje mesta; naličje pokrajine se je spremenilo ♪

   14.479 14.504 14.529 14.554 14.579 14.604 14.629 14.654 14.679 14.704  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA