Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

eV (14.279-14.303)


  1.      mrgolínec  -nca m (ȋ) 1. nav. mn., nav. ekspr. majhna, drobna žival: mladiče hranijo z vsakovrstnimi mrgolinci; pren. vzvišeno gleda na pehanje nesrečnih mrgolincev, ki se jim reče ljudje 2. nar. mravlja: procesija mrgolincev ♪
  2.      mrhovína  -e ž (í) meso poginule živali: hraniti se z mrhovino; duh po mrhovini // poginula žival: pasje mrhovine; pren., slabš. nisem vedel, da je taka duševna mrhovina ♪
  3.      mrhovínar  -ja m (ȋ) 1. žival, ki se hrani z mrhovino: ob truplu so se začeli zbirati mrhovinarji; jastrebi mrhovinarji; pren., ekspr. mrhovinarji so že škilili čez mejo, kdaj bodo državo raztrgali 2. žarg. lovec, ribič, ki ne lovi v skladu s predpisi: bal se je, da bi gamsa ne pobil kak mrhovinar 3. slabš. konjederec, konjač: nesreča je prišla prav mrhovinarju ◊ voj. ropar mrličev in ranjencev na bojišču ♪
  4.      mrhovínarstvo  -a s (ȋ) žarg. dejavnost mrhovinarjev: odvračal jih je od mrhovinarstva ◊ voj. ropanje mrličev in ranjencev na bojišču ♪
  5.      mŕk  -a -o prid. (ȓ r̄) 1. nav. ekspr. ki redko pokaže pozitivno razpoloženje, pozitiven čustveni odnos: mrki in zagrenjeni otroci; bila je mrka ženska; pren. šumenje mrkih borov // negativno, neugodno razpoložen: gospodar je bil mrk in nejevoljen; ves mrk je gledal za odhajajočim; sedel je mrk kot nevihta // ki vsebuje, izraža negativno razpoloženje, negativen čustveni odnos: mrki obrazi delavcev; mrk pogled 2. nav. ekspr. ki je temnejših barv: dan je silil izza mrkih vrhov; mrke strehe; mrko obzidje / mrka svetloba // knjiž. pust, dolgočasen: mrka pokrajina, vas 3. redko mračen, črn: bodočnost se mu je zdela vsa mrka in pusta / mrke misli / mrko sovraštvo mŕko prisl.: mrko gledati; mrko nasršiti obrvi; mrko odgovoriti ♪
  6.      mrkva  gl. mrkev ♪
  7.      mrlák  -a m (á) ekspr., redko mrtev človek, mrlič: bati se mrlakov ♪
  8.      mrlákar  -ja m (ȃ) slabš., redko mrtev človek, mrlič: hvalil se je, da se ne boji mrlakarjev ♪
  9.      mrlìč  -íča m (ȉ í) 1. mrtev človek, zlasti do pogreba: dati, položiti mrliča na mrtvaški oder, v krsto; pokopati mrliča; prepeljati mrliča na pokopališče; bled kot mrlič; bilo je tiho, kot da bi imeli mrliča v hiši / bedeti pri mrliču / redko odnesti mrliče in ranjene mrtve ljudi, mrtve / v krščanskem okolju: kropiti mrliča; zvoniti mrliču; pren., ekspr. živel je še, vendar je bil mrlič // po ljudskem verovanju duh mrtvega v njegovi prejšnji podobi: na pokopališču so se prepirali mrliči; srečati mrliča 2. ekspr. neživahen, nedružaben človek: zakaj si tak mrlič ● žarg., čeb. mrlič mrtva, odmrla čebelja družina; ekspr. politični mrlič človek, ki mu je popolnoma onemogočeno politično delovanje; ekspr. bolnik je bil živ mrlič zelo bled, shujšan; ekspr. on je živ mrlič smrtno bolan ♪
  10.      mrlíček  -čka m (ȋ) nav. ekspr. mrtev otrok: prižgati svečo mrličku; posloviti se od mrlička / pri sosedovih so pred kratkim imeli mrlička je umrl otrok ♪
  11.      mrlíčka  -e ž (ȋ) 1. ženska oblika od mrliček: dati mrlički rože na krsto 2. nar. mrtva ženska: Veje so se nagibale tik nad obraz mrličke, kot bi jo hotele poljubiti (F.Bevk) ♪
  12.      mrlíški  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na mrtve ljudi, mrliče: mrliški kult / obraz ji je dobival že mrliško barvo / mrliški čuvaj / redko mrliška tišina mrtvaška / poljud. mrliški list izpisek iz mrliške matične knjige; mrliški ogled ogled mrliča zaradi uradne ugotovitve smrti; mrliški oglednik kdor opravlja mrliške oglede; mrliški prt prt, s katerim se pokrije mrtvaški oder; mrliški voz voz, vozilo za prevoz mrličev; mrliški voziček voziček za prevažanje mrličev, ki ga potiskajo ljudje; mrliški zvon v krščanskem okolju zvon, navadno najmanjši, ki naznanja smrt koga; mrliška bledica bledica, ki nastane zaradi prenehanja krvnega obtoka; mrliška matična knjiga matična knjiga s podatki o smrti prebivalcev; izpisek iz mrliške matične knjige dokument s podatki o smrti kake osebe; mrliška veža ali mrliška vežica prostor na pokopališču, v katerem leži mrlič na mrtvaškem odru ◊ lit. mrliške pesmi pesmi, ki se pojejo ob bedenju pri mrliču; med. mrliška lisa modrikasto mesto na koži mrliča, nastalo zaradi usedanja krvi; mrliška otrplost začasna otrplost, ki nastopi pri mrliču zaradi skrčitve mišic mrlíško prisl.: mrliško bled obraz ∙ ekspr. mrliško svetiti medlo, slabotno ♪
  13.      mrmráti  -ám nedov. (á ȃ) 1. nerazločno, tiho govoriti: zdihoval je in mrmral sam vase; mrmrati nerazumljive besede / to je neumno, je mrmral (predse) // ekspr. dajati nizke, nerazločne glasove: ogenj je mrmral v peči; vrhovi jelš mrmrajo v vetru 2. peti tako, da se namesto besedila poje glas m: mrmrati pesem / mrmrati melodijo 3. z ne preveč glasnim govorjenjem izražati nejevoljo, nesoglasje; godrnjati: ljudje so ob tem mrmrali in zmajevali z glavami; mrmrali so zoper njegov sklep; mrmra nad vsako stvarjo mrmráje: mrmraje brati; zbor je mrmraje spremljal solista; odšel je, nejevoljno mrmraje mrmrajóč -a -e: pospravljala je, mrmrajoč pesem; mrmrajoči glasovi; mrmrajoči valovi ♪
  14.      mróž  -a m (ọ̑) morski sesalec z velikima okloma in brki, ki živi v severnih polarnih morjih: loviti mrože; mroži in tjulnji / ekspr. kakšne dolge brke ima, pravi mrož ♪
  15.      mŕšiti  -im nedov. (ŕ r̄) 1. delati kaj neurejeno, neporavnano, zlasti lase: mršiti brado; z roko mu je mršila lase / veter ji mrši lase; pren., ekspr. vihar mrši drevesa 2. redko mrščiti: mršiti čelo mŕšiti se redko mrščiti se: najprej je bil vesel, potem se je pa mršil ♪
  16.      mrtvák  -a m (á) ekspr. 1. mrtev človek, mrlič: v blatu je ležalo nekaj mrtvakov; obiskoval ga je v laboratoriju med mrtvaki; bil je trd in negiben kakor mrtvak ∙ plavati mrtvaka mirno ležati na hrbtu na vodni površini 2. neživahen, nedružaben človek: na zdravje, ne bodimo no taki mrtvaki ♪
  17.      mrtváščina  -e ž (ā) zgod., v fevdalizmu dajatev zemljiškemu gospodu od podložnikove zapuščine; umrlina: dati vola za mrtvaščino; odprava mrtvaščine ♪
  18.      mrtváški  -a -o prid. (á) nav. ekspr. mrliški: obraz mu je postajal mrtvaški; imel je že mrtvaško polt / mrtvaški duh duh po mrliču, svečah in rožah / mrtvaški oder oder, na katerem leži mrlič do pogreba; mrtvaški pot pot pri smrtnem boju ali zelo velikem strahu; mrtvaški prt prt, tkanina, s katero se pokrije ali v katero se zavije mrlič; mrtvaški sprevod pogrebni sprevod; mrtvaški zvon mrliški zvon ∙ ekspr. leta 1945 se je končal mrtvaški ples vojna; ekspr. mrtvaška glava človeška lobanja; označiti z mrtvaško glavo s podobo mrtvaške glave kot opozorilom na smrtno nevarnost; ekspr. sekira je zapela gozdu mrtvaško pesem začeli so ga sekati; mrtvaška ptica po ljudskem verovanju ptica, ki napoveduje smrt, zlasti sova, čuk; nar. mrtvaška roža krizantema; nar. mrtvaška ura trdoglav, kukec ♦ um. mrtvaški ples srednjeveški motiv z okostnjaki in predstavniki različnih stanov, ki ponazarja neizbežnost smrti // neživahen, žalosten: govoriti z mrtvaškim glasom; mrtvaško razpoloženje / mrtvaška barva; mrtvaška svetloba bleda, neizrazita // popoln, velik: poslušati šale z mrtvaško resnobo; mrtvaška tišina / mrtvaški dolgčas mrtváško prisl.: mrtvaško bled obraz; mrtvaško tiho mesto ♪
  19.      mŕtvec  -a [vǝc] m (ȓ) knjiž. mrtev človek, mrlič: v vojni so pokopali mrtvece tam, kjer so umrli; gledal je, kateri izmed mrtvecev je njegov brat ♪
  20.      mrtvíca  -e ž (í) 1. knjiž. duševna otopelost, nedejavnost, mrtvilo: ljudje so se vdajali mrtvici; zbuditi koga iz mrtvice // neobčutljivost, brezčutnost: mrtvica roke / premrlo telo in ude je prevzela mrtvica // med. bolezenska zaspanost: bil je v mrtvici; nastopanje mrtvice pri možganskem vnetju 2. čeb. mrtva čebela v panju, zlasti pri prezimovanju, zastrupitvi, zadušitvi: delavke odstranijo mrtvice; število mrtvic se je povečalo 3. agr. spodnja plast zemlje brez humusa in živih organizmov: ločiti pri izkopavanju plodno zemljo in mrtvico / dati v posodo pri sajenju nekaj živice in nekaj mrtvice 4. struga ali rokav reke s stoječo vodo: loviti ribe v mrtvicah; navesti morebitna imena mrtvic in mlak ♪
  21.      mrtvíčen  -čna -o prid. (ȋ ȋ) 1. knjiž. duševno otopel, ravnodušen, nedejaven: bil je šibek in mrtvičen // zastar. navidezno mrtev, napol mrtev: v jamo so zmetali mrtve in mrtvične vojake 2. redko ohromel, hrom: ena stran telesa mu je ostala mrtvična 3. redko zelo hud, hromeč: mrtvična groza, žalost / mrtvično spanje zelo globoko ◊ med. mrtvični krč tetanus ♪
  22.      mrtvíčiti  -im nedov. (í ȋ) 1. redko delati kaj neobčutljivo, brezčutno; mrtviti: mraz ga je mrtvičil ♦ med. umetno povzročati neobčutljivost posameznih organov; mrtviti 2. knjiž. povzročati zmanjševanje dejavnosti, delavnosti: razmere ga tesnijo in mrtvičijo // ekspr. zelo ovirati, oteževati: protislovja mrtvičijo dejavnost organizacije; mrtvičiti osvobodilno gibanje 3. knjiž. zadrževati, premagovati: mrtvičiti čutnost, telesnost mrtvíčiti se 1. ekspr. mučiti se, trpinčiti se: mrtvičil se je v neodločnosti 2. rel. spokorno živeti, zatajevati se: v samostanu se je več let najstrožje mrtvičil ♪
  23.      mrtvíčnost  -i ž (ȋ) 1. knjiž. duševna otopelost, ravnodušnost, nedejavnost: dvigniti se iz zagrenjene mrtvičnosti; mrtvičnost družbe 2. med. neobčutljivost, brezčutnost: zastrupitev je poleg mrtvičnosti povzročila še bljuvanje ♪
  24.      mrtvíti  -ím nedov. (ȋ í) 1. delati kaj neobčutljivo, brezčutno: mraz ji je mrtvil roke / premočna svetloba mrtvi oči / srepi pogled kače jo je mrtvil hromil ♦ med. umetno povzročati neobčutljivost posameznih organov 2. knjiž. povzročati zmanjševanje dejavnosti, delavnosti: negotovost, nezadovoljstvo ga mrtvi / nesvoboda jim mrtvi duha in voljo // ekspr. zelo ovirati, oteževati: slabo vzdrževane ceste mrtvijo promet / mrtviti kritiko 3. knjiž. zadrževati, premagovati: mrtviti strasti mrtvèč -éča -e: mrtveči strah ♪
  25.      mrtvo...  prvi del zloženk nanašajoč se na mrtev: mrtvook, mrtvorojen ♪

   14.154 14.179 14.204 14.229 14.254 14.279 14.304 14.329 14.354 14.379  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA