Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

eV (13.876-13.900)


  1.      miniaturíst  -a m (ȋ) um. umetnik, ki slika miniature: znan miniaturist in knjižni ilustrator / srednjeveški miniaturisti ♪
  2.      miniaturizácija  -e ž (á) publ. zmanjševanje dimenzij česa, zlasti priprav, naprav: miniaturizacija elektronskih naprav; današnja stopnja miniaturizacije / aparat je zdaj zaradi miniaturizacije za polovico cenejši ♪
  3.      mínibus  -a m (ȋ) žarg. avtobus za prevoz manjšega števila oseb: podjetje ima svoj minibus ♪
  4.      mínij  -a m (í) opekasto rdeča zmes za premaz, ki varuje pred rjo: premazati, prepleskati z minijem; gost, redek minij ♦ kem. rdeči svinčev oksid v prahu ♪
  5.      minimálen  -lna -o prid. (ȃ) najmanjši, najnižji, ki je še dovoljen, zadosten ali mogoč, ant. maksimalen: to je minimalni program društva; minimalna in maksimalna doza zdravila; ne odstopi od minimalnih zahtev // ekspr. zelo majhen, nizek: odkup sadja je zdaj minimalen; ne skrbite, stroški bodo minimalni / imeti minimalne možnosti za delo; minimalna prednost ◊ ekon. minimalni osebni dohodek najnižji osebni dohodek, ki se zagotavlja z družbenimi sredstvi vsakemu zaposlenemu; mat. minimalna vrednost funkcije; meteor. minimalni termometer termometer, ki kaže minimalno temperaturo, doseženo v določenem času minimálno prisl.: minimalno izkoriščen stroj ♪
  6.      mínimum  -a tudi -ima m (ȋ) 1. najmanjša količina, mera, ki je še dovoljena, zadostna ali mogoča, ant. maksimum: doseči, zahtevati minimum; dijak nima potrebnega minimuma znanja; pravilnik določa minimum in maksimum članov v odboru // ekspr. zelo majhna mera: zahtevati vsaj minimum discipline, reda / omejiti, skrčiti porabo do minimuma, na minimum 2. pog., v prislovni rabi najmanj, vsaj: po tej cesti moraš voziti minimum trideset kilometrov na uro ◊ biol. toplotni minimum najnižja temperatura, pri kateri organizem še živi; meteor. minimum področje, kjer je pogosto nizek zračni pritisk; soc. eksistenčni ali življenjski minimum za življenje nujno potrebna sredstva ♪
  7.      minírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. razstreljevati kaj z minami, eksplozivom: minirati skale, zidove; zdaj minirajo v predoru // polagati, nastavljati mine, eksploziv z namenom, da se kaj razruši, poškoduje: minirati most, progo / ladjo so minirali saboterji 2. publ. delati, povzročati, da kaj ne doseže svojega cilja, namena: minirati pogajanja, pogovore / take ideje minirajo državno ureditev miníran -a -o: vas je bila minirana in požgana ♪
  8.      ministeriál  -a m (ȃ) zgod., v fevdalizmu pripadnik višjega sloja nižjega plemstva, ki opravlja vojaško ali upravno službo pri višjem plemiču: zemljiško gospostvo je upravljal ministerial; ministeriali goriških škofov ♪
  9.      ministeriálen  -lna -o prid. (ȃ) zastar. ministrski: ministerialni odloki / govor je nadaljeval v ministerialnem slogu / ministerialni svetnik ♪
  10.      minístrstvo  -a s (ȋ) v nekaterih državah najvišji organ za določeno področje državne uprave: ministrstvo je imenovalo svojega predstavnika / pravosodno ministrstvo; ministrstvo za notranje, zunanje zadeve / sestanek je bil na ministrstvu za informacije ♪
  11.      miníti  mínem dov., miníl stil. mínil miníla (ȋ ȋ) 1. časovno se odmakniti: od takrat sta minili dve leti / polnoč je že minila; ekspr. večer mu je minil, da sam ni vedel kdaj 2. izraža prenehanje obstajanja: čakali so, da bo noč minila; vojna je minila se je končala / ekspr. ta ljubezen je samo igra, ki mine je minljiva / bolečina bo kmalu minila prenehala; čakati, da nevarnost mine; to bo minilo samo od sebe prenehalo; star. privid je minil izginil 3. nav. 3. os. izraža prenehanje telesnega, duševnega stanja, kot ga določa samostalnik: jeza, slaba volja ga je minila; zaspanost jo je v hipu minila / brezoseb., ekspr. jih bo že minilo 4. nar. pokvariti se, uničiti se: skoraj ves krompir je minil; leseni pod je že precej minil; slama bo na dežju minila 5. preh., knjiž. iti mimo (in naprej): minili so mestno obzidje; srečno miniti nevarne čeri / minil ga je, ne da bi ga bil pozdravil ● ekspr. minili so časi, ko si lahko delal, kar si hotel ne moreš, ne dovolimo ti več delati, kar hočeš; ekspr. ne mine dan, da ne bi prišel vsak dan pride; nar. jagode so letos že minile letos ne rodijo več; ekspr. zdelo se ji je, da ta noč ne bo nikoli minila da traja zelo dolgo časa; knjiž. pot ji je minila v pričakovanju srečanja med potjo je premišljevala o srečanju; ekspr. nobena prireditev ne mine brez nje pri vsaki prireditvi sodeluje; udeleži se vsake prireditve; nar. kmalu bi minila od lakote, strahu umrla; ekspr. vse pride, vse mine; prim. minuli ♪
  12.      minizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) teh. prekrivati, premazovati z minijem: minizirati železno ograjo minizíran -a -o: minizirana pločevina ♪
  13.      minjónka  -e ž (ọ̑) žarg. predmet, stvar zmanjšanih dimenzij: kupiti navadne žarnice in minjonke ♦ vrtn. nizka georgina z enojnim cvetnim odevalom ♪
  14.      mínk  -a m (ȋ) zool. ob vodah živeča severnoameriška kuna, ki daje dragoceno krzno, Mustela vison: loviti minke; krzno minka ♪
  15.      minljív  -a -o prid. (ȋ í) ki mine: minljiva bolečina / hitro minljiva lepota / ekspr. tožil je, kako minljivo in ničevo je vse kratkotrajno ♪
  16.      minnesänger  tudi minezenger -ja [minezénger in minezênger] m (ẹ̄; ē) lit., v nemškem okolju, od 12. do 14. stoletja pesnik in pevec ljubezenskih pesmi, ki nastopa po plemiških dvorcih: pesmi trubadurjev in minnesängerjev ♪
  17.      minolóvec  -vca m (ọ̑) vojna ladja za odkrivanje in odstranjevanje podvodnih min: patruljni čolni in minolovci preiskujejo zaliv ♪
  18.      minomèt  -éta m (ȅ ẹ́) orožje za izstreljevanje min pod strmim kotom na cilj v zaklonu: naravnati, postaviti minomet ♦ voj. lahki s kalibrom cevi 60 ali 82 mm, težki minomet s kalibrom cevi 120 mm ♪
  19.      minométen  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na minomet: minometna cev / minometni ogenj; minometna baterija ♪
  20.      minorítski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na minorite: minoritski red / minoritska cerkev ♪
  21.      mínstrel  -a m (ȋ) lit., zlasti v angleškem okolju, v srednjem veku pesnik in pevec na plemiškem dvorcu, ki spremlja svoje pesmi z igranjem na glasbilo: trubadurji in minstreli ♪
  22.      mínuend  -a in minuènd -ênda in -énda m (ȋ; ȅ é, ẹ́) mat. število, od katerega se odšteva, zmanjševanec ♪
  23.      mínus  -a m (ȋ) 1. mat. znak za odštevanje: minus in plus / znak minus / žarg. pazi na minuse // negativni predznak: postavi minus pred pet / predznak minus / neskl. plus deljeno z minus je minus ∙ žarg., šol. profesor je pri spraševanju delil same minuse je zapisoval minuse kot negativne ocene 2. pog. negativna, slaba stran: napadli so prvi, in to je velik minus za nas; pretehtati je treba vse minuse in pluse te zveze 3. pog. primanjkljaj, izguba: v plačilni bilanci imamo minus ♪
  24.      mínus  neskl. pril. (ȋ) 1. mat. izraža, da je število manjše od nič: minus pet [-5]; kvadratni koren iz minus ena 2. ki je na (merilni) lestvici pod ničlo: najnižje nočne temperature med minus pet in minus deset ● žarg., šol. dobil je minus štiri, redko štiri minus oceno, ki je bližje prav dobremu kot dobremu ◊ fiz. očala z dioptrijo minus tri ki označuje kratkovidnost ♪
  25.      mínus  prisl. (ȋ) mat. izraža odštevanje; manj: pet minus tri je dve [5 — 3 = 2]; iks minus ipsilon ∙ žarg. računaj deset kil minus posoda zmanjšano za toliko, kolikor tehta posoda ♪

   13.751 13.776 13.801 13.826 13.851 13.876 13.901 13.926 13.951 13.976  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA