Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

eV (1.376-1.400)


  1.      naseljeválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na naseljevanje: velika naseljevalna akcija / naseljevalni načrti ♪
  2.      naseljevánje  -a s (ȃ) glagolnik od naseljevati: naseljevanje tujcev med domačine / naseljevanje kozorogov ♪
  3.      naseljeváti  -újem nedov. (á ȗ) delati, da kdo pride kam prebivat, živet: izgnance naseljujejo po odročnih krajih; naseljujejo jih samo začasno / naseljevati fazane, jerebice na to področje // z naseljevanjem delati, da so na kakem ozemlju, v kakem kraju prebivalci: naseljevati nenaseljene kraje; obmejna področja so naseljevali z ljudmi iz notranjosti / večino otoka naseljujejo domačini zavzemajo, zasedajo naseljeváti se prihajati kam prebivat, živet: na tem ozemlju so se naseljevala različna plemena / ob jezeru se naseljujejo ptice; pren., ekspr. ob branju te knjige se v bralca naseljuje nelagodnost ♪
  4.      nasévati  -am nedov. (ẹ́) redko sejati: nasevati bob, žito ♪
  5.      nasičeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. zadovoljevati svojo potrebo, željo po hrani, jedi: odtrguje si od ust, da lahko nasičuje druge; nasičevati se s kruhom; pren. njegova domišljija se nasičuje z branjem 2. delati kaj (zelo) polno česa: prijetne vonjave so nasičevale ozračje; zrak se je nasičeval z gostim dimom ♪
  6.      nasiljevánje  -a s (ȃ) glagolnik od nasiljevati: njegovo zalezovanje in nasiljevanje ji je že presedalo / ta zgodba je nasiljevanje resničnosti, življenja ♪
  7.      nasiljeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. knjiž. v odnosu do koga uporabljati silo, pritisk za uresničevanje svoje volje, zahteve; biti nasilen: tu ne sme nihče nikogar nasiljevati / nasiljeval ga je na vse mogoče načine, da bi izdal skrivališče / reklama človeka nasiljuje / nasiljevati koga z obiski, vprašanji nadlegovati 2. publ. ne biti v skladu z bistvenimi, resničnimi značilnostmi, zakonitostmi česa: s stanovanjskimi bloki nasiljujejo stare, arhitekturno skladne predele mesta / ta umetnik nasiljuje naravo / nasiljevati svoja čustva proti lastni volji jih kazati drugačna, kot so v resnici ♪
  8.      naslonítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od nasloniti: naslonitev dolge lestve jim je povzročila precej težav / vidna je naslonitev na ljudsko pesništvo / zagovarjati naslonitev na napredne sile ♪
  9.      nasoljeváti  -újem nedov. (á ȗ) posipati, natirati s soljo, navadno zaradi konzerviranja: meso so nasoljevali in prekajevali ♪
  10.      nastanítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od nastaniti: začasna nastanitev brezdomcev; prostori za nastanitev ♪
  11.      nastanjeválec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) 1. knjiž. kdor skrbi za nastanitev: nastanjevalci so imeli ob kongresu veliko dela 2. voj. vojak, oficir, ki skrbi za nastanitev vojakov, vojske: nastanjevalci so določali stanovanja; glavni nastanjevalec ♪
  12.      nastanjeválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na nastanjevanje: begunce je sprejemal nastanjevalni urad / nastanjevalna pogodba ♪
  13.      nastanjeváti  -újem nedov. (á ȗ) napravljati, da dobi kdo bivališče, stanovanje, zlasti za krajši čas: begunce nastanjujejo po taboriščih; vsako leto se nastanjujejo v istem hotelu ♪
  14.      nastavítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od nastaviti: nastavitev luči, žarometov; nastavitev ostrine slike / nastavitev učnega osebja / prošnja za nastavitev ♪
  15.      našteválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na naštevanje: naštevalna metoda ♦ lingv. naštevalna skupina na določen način urejene besede, besedne zveze, ki se navajajo v slovarju za zgled ♪
  16.      naštévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od naštevati: naštevanje imen, problemov ♪
  17.      naštévanka  -e ž (ẹ́) knjiž. poštevanka: učiti otroke naštevanko ♪
  18.      naštévati  -am nedov. (ẹ́) v govoru, pisavi združevati v zaključeno zaporedje več istovrstnih členov: našteva jim dela, ki jih je treba opraviti; podrobno je začel naštevati vse kraje, ki jih je videl ● pog., ekspr. naštevati jih komu opominjati, oštevati ga ♪
  19.      nataknítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od natakniti: nataknitev prstana ♪
  20.      nategnítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od nategniti: nategnitev zlomljenega uda ♪
  21.      natolcevánje  -a s (ȃ) glagolnik od natolcevati: to je le nesramno natolcevanje; ovreči lažne govorice in natolcevanja ♪
  22.      natolceváti  -újem dov. (á ȗ) nav. ekspr. pripovedovati izmišljene, slabe stvari o kom: nikar ne natolcuj / ljudje radi natolcujejo // redko obrekovati, opravljati: po vasi ju natolcujejo ♪
  23.      nátrijev  -a -o prid. (á) nanašajoč se na natrij: natrijeve soli, spojine / natrijev aluminat, bikarbonat, hidroksid, klorid, sulfat; natrijevo milo trdno, kosovno milo, ki se pridobiva iz maščob z natrijevim hidroksidom ♦ teh. natrijeva žarnica žarnica, v kateri seva svetlobo ionizirana natrijeva para ♪
  24.      navaljeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. z valjenjem, kotaljenjem spravljati kam: navaljevati skale na cesto // ekspr. delati, da je kdo dolžen opraviti kaj: delo so navaljevali drug drugemu 2. nav. ekspr. napadati, naskakovati, pritiskati: sovražnikove čete so navaljevale od vseh strani / navaljevati drug na drugega in se prerekati 3. ekspr. hitro, neurejeno prihajati kam v velikem številu: stranke so neprestano navaljevale na urad ♪
  25.      navduševálec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor navdušuje za kaj: govornik je bil navduševalec množic ♪

   1.251 1.276 1.301 1.326 1.351 1.376 1.401 1.426 1.451 1.476  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA