Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

eV (1.354-1.378)



  1.      najdévati  -am nedov. (ẹ́) knjiž. večkrat najti: pogosto je na cesti najdeval letake / režiser najdeva v sodobnem svetu nasilje in brezperspektivnost ugotavlja, odkriva / najdevati se pred kinom
  2.      nakalítev  -tve ž () glagolnik od nakaliti: nakalitev krompirja
  3.      naklonítev  -tve ž () 1. glagolnik od nakloniti: naklonitev premoženja 2. star. dar, darilo: bogate kraljeve naklonitve templju
  4.      naložítev  -tve ž () glagolnik od naložiti: hitra naložitev blaga / norma naložitve vagona / naložitev denarja v banko / velike naložitve v industrijo naložbe
  5.      namenítev  -tve ž () glagolnik od nameniti: namenitev premoženja humani ustanovi
  6.      namestítev  -tve ž () 1. glagolnik od namestiti: namestitev gredi, motorja; pravilna, trdna namestitev / namestitev novih naselij; namestitev tovarne / poskrbeti za namestitev beguncev, gostov / razpravljati o namestitvi novih učiteljev, uslužbencev 2. star. služba, zaposlitev: prositi za namestitev; namestitev na šoli, pri pošti / biti brez namestitve; dobiti, iskati namestitev / stalna, začasna namestitev 3. publ. položaj, v katerem je kaj kje: namestitev listov na steblu je vretenčasta
  7.      namnožítev  -tve ž () glagolnik od namnožiti: preprečevati preveliko namnožitev divjadi
  8.      napeljeválec  -lca [c tudi lc] m () jur. kdor koga naklepno napelje h kaznivemu dejanju: zaslišati napeljevalca
  9.      napeljeválka  -e [k tudi lk] ž () jur. ženska, ki koga naklepno napelje h kaznivemu dejanju: obsodili so morilca in napeljevalko
  10.      napeljevánje  -a s () glagolnik od napeljevati: napeljevanje vrvi, žice / napeljevanje elektrike, plina / napeljevanje pogovora na politična vprašanja / napeljevanje na nezvestobo
  11.      napeljeváti  -újem nedov.) 1. z vlečenjem spravljati navadno kaj dolgega, podolgovatega na določeno mesto: napeljevati žico skozi cev // načrtno nameščati žice, cevi, naprave za določeno delovanje, zlasti v stavbah: začeli so napeljevati elektriko in vodovod 2. delati, da kaj prehaja na določeno mesto: napeljevati vodo v kanale ∙ ekspr. napeljevati vodo na svoj mlin govoriti, delati v svojo korist // nav. ekspr., navadno v zvezi s pogovor usmerjati, obračati: napeljevala je pogovor nanj 3. nav. ekspr. navadno s prepričevanjem povzročati pri kom psihično pripravljenost, da kaj stori: napeljeval jih je, naj ga zapustijo; vsi so jo napeljevali k temu
  12.      napèv  in napév -éva m ( ẹ́; ẹ̑) melodija, ki se poje: napev je vsem ugajal; napev si je zapomnil, besedilo je pa pozabil; otožen, vesel napev; pren., knjiž. govorni napev slovenskega jezika // knjiž., redko arija: žvižgal si je znan napev iz Traviate
  13.      napévati  -am nedov. (ẹ́) nar. vzhodno peti prvi del besedila, na katerega drugi odgovarjajo ali ga nadaljujejo: duhovnik je napeval litanije
  14.      napéven  -vna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na napev: napevne besede / pesem je zelo napevna
  15.      naplavítev  -tve ž () glagolnik od naplaviti: naplavitev peska, zemlje
  16.      napolnítev  -tve [n] ž () glagolnik od napolniti: napolnitev sodov z vinom / napolnitev baterije
  17.      napolnjeváti  -újem [n] nedov.) 1. dajati v kaj v tolikšni meri, da postaja polno: napolnjevati prazne posode; s silo napolnjevati kaj // delati, da prihaja kaj kam: nosači napolnjujejo ladjo s tovorom 2. povzročati, da postaja kak kraj, prostor poln, zaseden: gledalci so le počasi napolnjevali dvorano 3. nav. ekspr. biti, obstajati kje v veliki meri, z veliko intenzivnostjo: sobo napolnjuje močna svetloba / dolino je nekoč napolnjeval led; glavo mu napolnjujejo težke misli // z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa osebek: dvorano je napolnjevala tišina; mračni prostor jih je napolnjeval s tesnobo / zavest, da ji je pomagal, ga je napolnjevala s srečo 4. ekspr. dajati čemu vsebino, smisel: delo mu napolnjuje življenje
  18.      napošév  prisl. (ẹ̑) star. postrani, poševno: razpoka gre napošev čez steno; napošev odrezano blago; napošev padajoči žarki
  19.      napotítev  -tve ž () glagolnik od napotiti: napotitev v bolnico ga je vznemirila
  20.      naročeváti  -újem nedov.) naročati: naročevati jedi, pijačo / naročeval mu je, naj piše s poti / naročevati se na časopise
  21.      nasadítev  -tve ž () glagolnik od nasaditi: nasaditev sadnega drevja / nasaditev vinogradov / nasaditev na konico
  22.      naselítev  -tve ž () glagolnik od naseliti: gosta naselitev prebivalstva; stalna naselitev / naselitev praznih hiš, nenaseljenega ozemlja
  23.      naseljeválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na naseljevanje: velika naseljevalna akcija / naseljevalni načrti
  24.      naseljevánje  -a s () glagolnik od naseljevati: naseljevanje tujcev med domačine / naseljevanje kozorogov
  25.      naseljeváti  -újem nedov.) delati, da kdo pride kam prebivat, živet: izgnance naseljujejo po odročnih krajih; naseljujejo jih samo začasno / naseljevati fazane, jerebice na to področje // z naseljevanjem delati, da so na kakem ozemlju, v kakem kraju prebivalci: naseljevati nenaseljene kraje; obmejna področja so naseljevali z ljudmi iz notranjosti / večino otoka naseljujejo domačini zavzemajo, zasedajo naseljeváti se prihajati kam prebivat, živet: na tem ozemlju so se naseljevala različna plemena / ob jezeru se naseljujejo ptice; pren., ekspr. ob branju te knjige se v bralca naseljuje nelagodnost

   1.229 1.254 1.279 1.304 1.329 1.354 1.379 1.404 1.429 1.454  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA