Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
eV (13.001-13.025)
- limít -a m (ȋ) knjiž., redko določena, predpisana najvišja ali najnižja meja česa: limit provizije ♦ šport. na olimpiado so poslali le tiste športnike, ki so dosegli limit določene rezultate ali določeno število točk, ki so potrebni za udeležbo na pomembnem tekmovanju ♪
- limíta -e ž (ȋ) knjiž. določena, predpisana najvišja ali najnižja meja česa: povečanje storilnosti privede do fiziološke limite; delo določa možnosti in limite ekonomskega razvoja ♦ mat. limita funkcije; limita zaporedja število, pri katerem so v vsaki okolici skoraj vsi členi zaporedja ♪
- limnolóški -a -o (ọ̑) pridevnik od limnologija: limnološka opazovanja ♪
- limóna -e ž (ọ̑) južno drevo s svetlo rumenimi užitnimi sadovi ali njegov sad: kisle, sočne limone; sok limone; zavrgel jo je kot izžeto limono / čaj z limono z limoninim sokom / nasad limon limonovcev ♪
- limonáden -dna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na limonado: limonadni kozarci / v tem filmu prevladuje limonadna romantika ♪
- limónovec -vca m (ọ̑) južno drevo s svetlo rumenimi užitnimi sadovi: limonovci in oranževci ♪
- limónski -a -o (ọ̑) pridevnik od limona: limonska krema ♪
- lína -e ž (ȋ) 1. oknu podobna odprtina, navadno manjša: hlev je imel line namesto oken; veter piha skozi line; pri zamreženi lini se je pokazal obraz / slepe line; stolpne line; strelna lina odprtina v obrambnem zidu, steni, skozi katero se strelja; strešna lina; line v zvoniku 2. nav. mn., zastar. okno: odpreti line ● pesn. zvon je zabučal iz visokih lin iz zvonika; zastar. kupiti vozni listek pri lini okencu ◊ anat. del organa, kjer vstopajo in izstopajo žile, živci; hilus ♪
- línčar -ja m (ȋ) redko udeleženec linčanja: divja tolpa linčarjev ♪
- lineáren -rna -o prid. (ȃ) 1. knjiž. ki poteka v eni smeri, enosmeren: linearno krčenje blaga / nasad drevja je linearen // razvit samo v eni smeri: značaj glavnega junaka je linearen; linearna, preprosta vera v svet 2. knjiž. ki ima eno dimenzijo, razsežnost: črta je linearna tvorba 3. knjiž. ki se mu med trajanjem hitrost, intenzivnost ne spreminja; enakomeren: rast proizvodnje je linearna 4. mat. nanašajoč se na prvo potenco: linearna enačba; linearna funkcija funkcija s spremenljivkami v prvi potenci; linearna interpolacija interpolacija z linearno funkcijo ◊ arheol. linearna pisava B zlogovna pisava, uporabljana v Grčiji v času kretsko-mikenske kulture; ekon. linearno obdavčenje, povečanje osebnih dohodkov obdavčenje, povečanje za isti znesek, isti odstotek; fiz. linearni pospeševalnik naprava za pospeševanje gibanja elektronov v ravni črti; linearna lestvica lestvica z enako velikimi razdelki; linearna temperaturna razteznost temperaturna razteznost trdnega telesa v določeni smeri; geom. linearna perspektiva perspektiva, pri kateri premica originala ustreza premici slike; lit. linearni liki liki s preprostim, ne spreminjajočim se značajem; linearna kompozicija kompozicija, v kateri poteka dejanje v logičnem in kronološkem redu; muz. linearna zasnova zasnova, pri kateri so glasovi melodično enakovredno, samostojno oblikovani; um. linearni ornament ornament s poudarkom na črti in ravni ploskvi lineárno prisl.: dejanje poteka linearno; linearno povečati vse osebne dohodke; linearno razporejena vas ♪
- línija -e ž (í) 1. nepretrgana vrsta točk; črta: potegniti linijo; ravna linija / knjiž. njegove risbe označuje nemirna, včasih pretrgana linija // kar je temu podobno: dolga linija letečih ptic / tekli so v vijugasti liniji in streljali; pren., publ. socialistična izgradnja se ne razvija po ravni liniji 2. kar ločuje, razmejuje; črta: prekoračiti linijo; mejna linija 3. navadno s prilastkom redna prometna povezava med določenimi kraji, proga: otvoritev nove linije / avtobusna linija Ježica—Vič; ladijska linija; letalska linija Beograd—Dubrovnik; mednarodne linije; redne in občasne linije; linija v Južno Ameriko 4. sistem vodov skupaj z opremo za prenos informacij s pomočjo električne energije: graditi novo linijo; sovražnik je uničil linijo; vzdrževati linije / kabelska ali podzemna linija; nadzemna linija; telefonska, telegrafska linija
// kar ta omogoča: motnje na liniji / medkrajevne, mednarodne linije / žarg.: linija je prekinjena, zasedena zveza; za poročanje s svetovnega prvenstva bo na voljo osemdeset linij zvez; ostanite na liniji ne prekinite zveze, ostanite pri telefonskem aparatu 5. teh. sistem naprav, strojev, ki omogoča popolnoma avtomatiziran delovni postopek: montirati linijo za polnjenje in zapiranje steklenic; proizvodnja pekovskih linij / proizvodna linija 6. voj. prvi, najbolj izpostavljeni del položaja: napasti sovražnikovo linijo / obrambna linija / boriti se v prvi liniji; pren. v takratnem položaju je bil vsakdo bojevnik v prvi liniji 7. navadno s prilastkom oblika, podoba, videz: aerodinamične linije letala; elegantna linija avtomobila; moderna linija frizure; klasične linije kostima / pog. linija oblek je oprijeta obleke so oprijete / to je najbolj značilna linija v fiziognomiji njegove
duševnosti poteza, črta // obris, kontura: linija profila, nosu // pog. vitko telo, postava: ima linijo; v teh letih ženske navadno že izgubijo linijo / zelo pazi na linijo trudi se, da se ne zredi / vitka linija 8. publ. smer, usmeritev, zlasti kake dejavnosti, politike: linija se je zdaj spremenila; določiti politično linijo; idejna, partijska, uradna linija; kreatorji nakažejo samo linijo mode za novo sezono; boj med dvema linijama v kulturnem gibanju / z oslabljenim pomenom: programska linija založbe se ne spreminja program / žarg., polit. biti na liniji v skladu z veljavno politično smerjo 9. knjiž., navadno s prilastkom tok, potek: linija dejanja v drami; razstava kaže linijo slikarjevega razvoja / kompozicijska linija romana 10. potomstvo v zaporednih generacijah: španska linija rodu / moška linija moški potomci; potomci moškega; ravna linija osebe, ki po rojstvu
neposredno ali posredno izhajajo drug od drugega; stranska linija osebe, ki po rojstvu izhajajo od skupnega prednika / po materini liniji je Slovenec njegova mati je Slovenka ● žarg., polit. iti na linijo odločnega odpravljanja napak začeti odločno odpravljati napake; ekspr. podpreti, premagati koga na vsej liniji popolnoma, v celoti; žarg., polit. vztrajati na liniji oportunizma v oportunizmu; publ. znajti se na isti liniji imeti skupni cilj; po liniji pog. naloge po partijski liniji partijske; pog. delati po politični liniji politično, v politiki; pog. iti na potovanje po privatni liniji privatno, ne službeno; pog. dobiti vstopnice po sindikalni liniji s posredovanjem sindikata; publ. ta boj v skrajni liniji koristi tudi mednarodnemu delavskemu gibanju nazadnje, končno; pog. narediti kaj po liniji najmanjšega odpora tako, da se porabi čim manjši trud ali vzbuja čim manjši odpor pri drugih ◊ jur. demarkacijska linija začasna meja
med državami ali armadami, navadno po sklenitvi premirja; muz. melodična, pevska linija potek melodije, petja; navt. tovorna linija črta na boku ladje, ki kaže, koliko natovorjena ladja sme biti ugreznjena; obl. takrat je bila moderna A linija so bile moderne obleke, katerih zunanji obris je podoben črki A; H linija v modi vrečaste obleke; šah. linija vsaka od navpičnih vrst polj na šahovnici; kmet na b-liniji; šport. igra na liniji pri tenisu in badmintonu igra, pri kateri odbija igralec žogo z osnovne črte; vet. linija skupina živali določene vrste, ki ima moškega ali ženskega prednika izbranih genskih lastnosti ♪
- línijski -a -o prid. (í) nanašajoč se na linijo: a) linijski nasad / linijski ornament b) linijski avtobusi; linijsko letalo / linijski promet promet po stalni progi in po stalnem voznem redu c) linijska proizvodnja v avtomobilski industriji č) linijski članki iz časopisa; pesnika niso prištevali med linijske literate ● star. linijske čete redne, stalne čete ◊ filat. linijsko zobčanje zobčanje, pri katerem se zobča vrsta znamk najprej vodoravno, nato navpično; navt. linijska ladja ladja, ki vozi po stalni progi in po stalnem voznem redu; linijska plovba; vet. linijska reja selekcijska reja, ki ima namen prenašati izbrane lastnosti od enega prednika, navadno moškega, na potomstvo; voj. linijska ladja nekdaj najmočnejša vojna ladja na jadra ♪
- línk -a m (ȋ) rad. naprava za prenos zvočnih in televizijskih signalov z usmerjenimi mikrovalovi: poslati sliko po linku; okvara linka ♪
- línkovski -a -o (ȋ) pridevnik od link: linkovska zveza med Krvavcem in Ljubljano ♪
- linoléjski -a -o (ẹ̄) pridevnik od linolej: linolejski pod ♪
- lípa -e ž (í) 1. košato drevo z mehkim lesom, srčastimi listi in dišečimi cveti: lipa cvete; sedeti pod lipo; stara lipa; lipa sredi vasi / pog. rezljati konjičke iz mehke lipe lipovega lesa // pog. lipovo cvetje: nabirati lipo 2. v zvezi sobna lipa lesnata sobna rastlina z velikimi mehkimi srčastimi listi ♪
- lípec -pca m (ȋ) nar. lipi podobno drevo z nekoliko manjšimi listi; lipovec: Vse bom posekal, kar mi bo prišlo pod sekiro, bodi si lipa ali pa lipec (F. Levstik) ♪
- lípovec -vca m (í) 1. lipi podobno drevo z nekoliko manjšimi listi: lipa in lipovec 2. pog. lipov čaj: vroč lipovec // nar. lipovo cvetje: nabirati lipovec ◊ čeb. lipov med ♪
- lípovka 2 -e ž (í) nav. mn., bot. drevesa s srčastimi listi in dišečimi cveti v socvetjih, Tiliaceae ♪
- líra 2 -e ž (ȋ) 1. pri starih Grkih glasbilo s strunami, napetimi na okvir iz dveh ukrivljenih ročic: brenkati na liro / spremljati petje z liro; pren., vznes. rojenice so mu podarile liro; pesnikova lira je umolknila 2. teh. priprava, del priprave, podoben liri: zaklana perutnina se obešena na lirah pomika skozi dvorano ◊ astr. Lira ozvezdje severne nebesne polute, katerega najsvetlejša zvezda je Vega ♪
- líričnost -i ž (í) lirski elementi, lirske značilnosti: pisateljevo delo je brez vsake liričnosti; liričnost črtic / liričnost kraja / zaiti v liričnost lirično razpoloženje ♪
- lirízem -zma m (ȋ) knjiž. lirično razpoloženje, lirična usmerjenost: vdajati se lirizmu; vsa pisateljeva dela so prepojena z lirizmom / tihi lirizem polj in travnikov // lirski element, lirska značilnost: tekst je poln lirizmov ♪
- lírski 2 -a -o (ȋ) pridevnik od lira1: lirska valuta ♪
- lísa 1 -e ž (í) 1. mesto, ki ima drugačno barvo ali videz kot ostala površina: na steklu svetilke se je naredila črna lisa; na obrazu so se ji od razburjenja napravile rdeče lise; vlažne lise na steni; žival z belo liso na glavi, repu / redko bele lise na zemljevidu neraziskano ozemlje, področje; skozi vejevje je videl modre lise neba dele, kose; snežne lise se naglo krčijo ostanki snega; ekspr. velike sončne lise so ležale po sobi ∙ (od lakote, izčrpanosti) se mu delajo črne lise pred očmi se mu zdi, da vidi pred očmi črne lise, ploskve; cenzurna lisa mesto v časopisu, kjer je izpuščeno prepovedano besedilo 2. nar. jasa: nabirati jagode na lisi // madež: ponošena obleka je imela obilo lis; pren., ekspr. vsako liso na tebi bodo razgalili ljudem ◊ med. mrliška lisa modrikasto mesto na koži mrliča, nastalo zaradi usedanja krvi; um.
barvna lisa barva, nanesena s potezo čopiča; vet. konjska lisa belo podolgovato znamenje na nosnem grebenu pri konju ♪
- lísast -a -o prid. (í) 1. ki ima lise: lisasta krava; žival je belo lisasta po glavi / obraz je postal ves lisast od razburjenja; lica je imela lisasta od solz / suknjič je bil lisast od smolnih madežev 2. nar. omejen, neumen: kaj mislite, da sem tako lisast, da bom imel to za vino ◊ vet. lisasta zvezda belo znamenje na čelu živali v obliki podolgovate lise; zool. lisasta gos divja gos s temnimi lisami po trebuhu, Anser albifrons lísasto prisl.: lisasto govoriti; lisasto zardeti ♪
12.876 12.901 12.926 12.951 12.976 13.001 13.026 13.051 13.076 13.101