Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

eV (12.954-12.978)


  1.      ležíšče  -a s (í) 1. kar je namenjeno za ležanje, spanje: v sobi sta dve ležišči; imeti slabo ležišče; postlati ležišče; vstati z ležišča; premetavati se po ležišču; mehko, trdo, zasilno ležišče; oblazinjeno ležišče; širina ležišča / v sezoni je hotel najel tudi ležišča pri zasebnikih; počitniški dom ima petdeset ležišč / hotelska cena za ležišče za prenočevanje, prenočišče / otroško, pomožno ležišče; v planinski koči je dvajset skupnih ležišč preprostih ležišč, nameščenih v večjem številu v enem prostoru; prenočevali so na skupnem ležišču v prostoru, kjer so taka ležišča // mesto, prostor za ležanje, spanje: ležišče je imel na senu; pripraviti komu ležišče ob peči; ležišče na goli klopi // mesto, prostor, kjer žival (pogosto) leži: pes se je umaknil na ležišče; mokro ležišče prašičem škoduje; zajčje ležišče 2. kraj, prostor, kjer je večja, za izkoriščanje primerna količina rudnine; nahajališče: najti, odkrivati nova ležišča; ležišče premoga / odpiranje, raziskovanje ležišč / ležišče nafte, plina 3. mesto, predmet, na katerem kaj leži, sloni: razstavljati stroje in jih trgati z ležišč / ležišče za žarnico // grad. mesto na podpori, na katerem leži, sloni nosilni element: izdelati ležišča; ležišče strešne konstrukcije; ležišče nosilca 4. zastar. (vojaški) tabor, (vojaško) taborišče: Turki so se umaknili v svoje ležišče ◊ anat. ležišče organa mesto, kjer je, se nahaja organ; jur. trdo ležišče nekdaj poostritev prestajanja zaporne kazni ali ukrep med kazensko preiskavo, po katerem mora kaznjenec, preiskovanec spati na golih deskah; teh. ležišče del cevi pri orožju, kjer je nameščen naboj ♪
  2.      ležnína  -e ž (ȋ) pristojbina za hranjenje blaga, pošiljke, ki je lastnik, naslovnik ne prevzame takoj: plačati ležnino ♪
  3.      li  prisl. 1. star., kot naslonka krepi vprašanje: je li težko? ni li to preveč? moraš li domov? / govorite o veselici, ne li? ali ne; praznujete, kaj li? kajne / v vezniški rabi, v odvisnih vprašalnih stavkih vprašuje, da li ga marajo ali, če 2. zastar. uvaja vprašanje; ali: li veste, kako se piše? prim. jeli, kali ♪
  4.      liána  -e ž (ȃ) bot. rastlina, ki pri rasti potrebuje oporo: fižol je liana; z dreves v pragozdu visijo liane; tropske liane ♪
  5.      libácija  -e ž (á) knjiž., v različnih religijah daritev, pri kateri se z izlivanjem darujejo tekočine; pitna daritev: slika prikazuje kralja pri libaciji ♪
  6.      líbanonski  -a -o prid. (ȋ) bot., v zvezi libanonska cedra vedno zeleno, macesnu podobno drevo, po izvoru iz Prednje Azije, Cedrus libani ♪
  7.      libéla  -e ž (ẹ̑) 1. teh. kratka letev z vdelano cevko, delno napolnjeno s tekočino, za določanje vodoravne lege, vodna tehtnica: naravnati libelo // cevka, delno napolnjena s tekočino, kot del raznih merilnih naprav: libela pri geodetskih instrumentih 2. knjiž. kačji pastir: tihi let libele ♪
  8.      líbera  -e ž (ȋ) rel., nekdaj obred za pokojnika, pri katerem se moli, poje latinska molitev z začetkom: Libera me: maša z libero / peti libero ♪
  9.      liberálec  -lca m (ȃ) 1. v nekaterih državah član liberalne stranke: voditelj angleških liberalcev // nekdaj član, pristaš Narodne napredne stranke, naprednjak: slovenski liberalci in klerikalci 2. pristaš liberalizma: v njem je nekoliko liberalca ♪
  10.      liberalizácija  -e ž (á) odstranitev ovir, omejitev v postopkih, poslovanju: carinska liberalizacija; liberalizacija predpisov; liberalizacija mednarodne trgovine, uvoza / proces duhovne liberalizacije ♪
  11.      liberalízem  -zma m (ȋ) 1. gospodarska in politična miselnost, nastala v kapitalizmu, ki poudarja gospodarsko in politično svobodo: začetki liberalizma / slovenski meščanski liberalizem; politični liberalizem ♦ ekon. gospodarski ali ekonomski liberalizem teorija in gospodarskopolitična smer, ki zahteva neovirano delovanje gospodarskih zakonitosti 2. strpnost, širokosrčnost, popustljivost: liberalizem v vzgoji ♪
  12.      libertínec  -nca m (ȋ) knjiž. svobodomislec: nazori libertincev ♪
  13.      libretíst  -a m (ȋ) kdor (na)piše libreto: skladateljevo sodelovanje z libretistom ♪
  14.      libréto  -a m (ẹ̑) dramsko delo kot besedni del v operi, oratoriju: napisati libreto; libreto Verdijevega Trubadurja; libreto za opero / operetni libreto / razstava starih libretov ♪
  15.      líce  -a s (ȋ) 1. nav. mn. del obraza ob strani nosu in ust: napihniti lica; poljubiti na obe lici; uščipniti v lice; pobožati otroka po licu; po licih tečejo solze; bleda, napeta, rdeča, povešena, vroča lica; eno lice je že obrito; jamica na licu; imeti znamenje na desnem licu; lica kakor mleko in kri bela in rdeča / ekspr. lica ji gorijo od zadrege / v lica ga zebe; biti rdeč v lica 2. star. prednja stran glave; obraz: opazovati v ogledalu svoje lice; gledal ga je naravnost v lice; v lice mu je zapihal oster veter; nagubano, okroglo, upadlo, zagorelo lice; izraz na licu se ni spremenil / na licu se ji bere skrb 3. stran tkanine, pletenine, usnja, ki ima bolj izdelan, lepši videz kot druga stran: lice blaga je obledelo; prišiti krpo kar na licu / tkanina z dvojnim licem / obračati blago na lice in narobe; na lice plesti same desne petlje // prednja, prava stran, zlasti kovanca, bankovca ali medalje: položiti igralno karto z licem navzgor; lice bankovca, čeka, kovanca 4. knjiž. pročelje, fasada: pred vhodnimi vrati so stopnice, lice je lepo pobeljeno 5. knjiž., s prilastkom podoba, videz, zunanjost: lice pokrajine se je zdaj popolnoma spremenilo; dati okolici kulturnejše lice; soba je dobila bolj prijazno lice; mesto izgublja starinsko lice; prizadevanje za lepše lice mesta / njegova navzočnost je dala prireditvi slovesno lice / ekspr., z oslabljenim pomenom: izbrisati kaj z lica zemlje; te ideje bodo spremenile lice družbe in sveta 6. neustalj., v prislovni rabi, v zvezi na licu mesta tam, kjer se kaj zgodi, je; na kraju samem: storilca so prijeli na licu mesta; skupina je gradivo zbirala na licu mesta // brez odlašanja, takoj: ukrepal je na licu mesta ● star. ko je to slišal, se mu je lice razjasnilo obraz; star. oblaki so se razgrnili in mesec je pokazal svoje lice je postal viden; star. šele zdaj je pokazal svoje pravo lice obraz; ekspr. kri mu je zalila lica zardel je; ekspr. vsa kri mu je izginila iz lic prebledel je; star. v lice kaj povedati komu v obraz, v brk; knjiž. na licih ji cvetejo rože je mlada in lepega obraza; star. poznam ga po licu, po imenu ne navidez ◊ lov. izboklina na levi strani kopita lovske puške, kamor se nasloni lovčevo lice ♪
  16.      licénca  -e ž (ẹ̑) 1. pooblastilo za izkoriščanje tujega patenta, modela, žiga: odkupiti licenco; delati televizorje po tuji licenci; licenca za elektronske varilne aparate; domač proizvod po italijanski licenci 2. šport. dovoljenje za opravljanje kake športne funkcije ali za nastopanje: trenerjeva licenca je prenehala veljati / vodniška licenca / pokazati licenco tako dovoljenje v pismeni obliki 3. knjiž., redko dovoljen odmik, odstopanje od ustaljenih pravil, ravnanja: dovolil si je nekaj licenc; režiserske licence ◊ film. licenca dovoljenje za javno prikazovanje filma, ki ga izda nosilec materialnih avtorskih pravic; lit. poetična licenca pesnikova pravica, da se zaradi metričnih zahtev oddalji od kakega jezikovnega pravila; taka oddaljitev, pesniška svoboščina ♪
  17.      licencíranje  -a s (ȋ) glagolnik od licencirati: licenciranje proge za motorne dirke / pripeljati bika k licenciranju; licenciranje žrebcev ♪
  18.      licencírati  -am dov. in nedov. (ȋ) šport. uradno izjaviti, da je kaj za določen namen primerno, ustrezno, potrditi: licencirati dirkalno progo ◊ vet. licencirati bika, merjasca po komisijskem ogledu izjaviti, da je primeren, ustrezen za oplojevanje, potrditi licencíran -a -o: žrebec je bil licenciran v Franciji / licencirani avtomobilski dirkači dirkači, ki imajo pogodbo s tovarno, s katere avtomobilom tekmujejo ♪
  19.      licitánt  -a m (ā á) 1. kdor se s ponujanjem večje vsote poteguje za blago, ki se prodaja na licitaciji, dražilec: za travnik se je potegovalo več licitantov 2. kdor se s ponujanjem najugodnejših pogojev, zlasti nizke cene, poteguje za prevzem dobave, dela, ki se oddaja na licitaciji: licitanti za prevzem gradbenih del na novi šoli ♪
  20.      licitírati  -am nedov. (ȋ) 1. s ponujanjem večje vsote potegovati se za blago, ki se prodaja na licitaciji, dražiti: nikogar ni bilo, ki bi hotel licitirati; licitirati les 2. s ponujanjem najugodnejših pogojev, zlasti nizke cene, potegovati se za prevzem dobave, dela, ki se oddaja na licitaciji: za gradbena dela so licitirala tri podjetja 3. redko voditi licitacijo: kdo zna licitirati ◊ igr. napovedovati (višjo) vrednost pri igri s kartami ♪
  21.      líčen 1 -čna -o prid., líčnejši (í ȋ) nav. ekspr. lep, zlasti po obliki, izdelavi: lična hišica; lična košarica / imeti lično pisavo / učenčevi zvezki so lični / v stanovanju je vse čisto in lično líčno prisl.: pisati razločno in lično; lično izdelani čevlji; lično urejen lokal ♪
  22.      ličílo  -a s (í) 1. sredstvo za barvanje, lepšanje obraza: uporabljati ličila; poudariti oči z ličilom; plast ličila / svetlo ličilo za ustnice 2. knjiž., redko barva, lak: nanašati ličilo 3. zastar. loščilo (za čevlje): škatlica ličila ♪
  23.      ličínka  -e ž (ȋ) zool. žival na razvojni stopnji med jajčecem in bubo ali med jajčecem in razvito živaljo: ličinka se levi, zabubi, zaprede; ličinka zleze iz jajčeca / žuželčje ličinke; uničevati ličinke koloradskega hrošča; ličinke trakulje; ličinke žab paglavci ♪
  24.      líčkati  -am nedov. (ȋ) odstranjevati s koruznega storža krovne liste: pri sosedovih ličkajo / ličkati koruzo ♪
  25.      líčnik 1 -a m (ȋ) les. skobljič za končno izgladitev ploskve: ličnik in kosmač ♪

   12.829 12.854 12.879 12.904 12.929 12.954 12.979 13.004 13.029 13.054  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA