Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

eV (1.279-1.303)



  1.      miklavževánje  -a s () glagolnik od miklavževati: udeležiti se miklavževanja
  2.      miklavževáti  -újem nedov.) v krščanskem okolju praznovati praznik svetega Miklavža: otroci so šli miklavževat
  3.      miklavževína  in miklávževina -e ž (í; ) v krščanskem okolju darilo, ki se da za praznik svetega Miklavža: nakupiti miklavževino / bili so dobre volje kakor otroci ob miklavževini
  4.      miklávževka  -e ž () v krščanskem okolju palica, šiba, ki se da za praznik svetega Miklavža: udarila ga je z miklavževko; z rdečo pentljo okrašena miklavževka
  5.      minévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od minevati: hitro minevanje časa / minevanje dolge zimske noči / nastajanje in minevanje
  6.      minévati  -am nedov. (ẹ́) 1. časovno se odmikati: dnevi minevajo / čas je hitro mineval 2. izraža približevanje prenehanju obstajanja: dan je že mineval, ko so končali; že tretje leto mineva, odkar je odšel / nevihta mineva ponehava / ko sonce posije, rosa mineva 3. nav. 3. os., ekspr. izraža približevanje prenehanju telesnega, duševnega stanja, kot ga določa samostalnik: navdušenost, dobra volja ga mineva 4. nar. kvariti se, uničevati se: ostanki lesa so minevali na dežju 5. preh., knjiž. iti, hoditi mimo (in naprej): vojaki so molče minevali ljudi ● pot jim je hitro minevala zdelo se jim je, da traja malo časa; nar. zdaj rože že minevajo prenehavajo cveteti
  7.      mínijev  -a -o prid. (í) nanašajoč se na minij: rdeč minijev prah ♦ obrt. minijev kit kit, ki mu je dodan minij
  8.      mirítev  -tve ž () glagolnik od miriti: miritev sprtih sosedov
  9.      míšičevje  -a s () mišice telesa ali dela telesa: krepiti mišičevje; imeti dobro razvito mišičevje nog / kožno mišičevje; oslabelost srčnega mišičevja
  10.      mláčev  -čve tudi mláčva -e ž () delo, dejavnost, povezana s spravljanjem zrnja iz klasja, latja s cepcem, mlatilnico: pomagati pri mlačvi; začeli so z mlačvijo / ročna, strojna mlačev // čas takega spravljanja: bilo je ob mlačvi; dolgove poravnava ob mlačvi
  11.      mláčev  -a -o prid. (á) nar. zahodno, v zvezi mlačev kruh kruh iz črne, mešane moke: hlebec mlačevega kruha
  12.      mládjevec  -vca m (ā) sodelavec revije Mladje: leposlovje mladjevcev
  13.      mlájev  -a -o prid. (á) nanašajoč se na mlaj1: tiha mlajeva noč / mlajev mesec
  14.      mlátev  -tve tudi mlátva -e ž () delo, dejavnost, povezana s spravljanjem zrnja iz klasja, latja s cepcem, mlatilnico: žetvi sledi mlatev; kadi se kot pri mlatvi // čas takega spravljanja: prišla je mlatev; ob košnji in mlatvi se vračajo domov
  15.      mlatítev  -tve ž () nar. vzhodno mlačev, mlatev: ob mlatitvi postrežejo z gibanicami, svinino in pijačo
  16.      mlétev  -tve ž (ẹ̑) mletje: žito za mletev / mletev sadja / pogledala je v grot, koliko je še mletve
  17.      mlév  -í ž, daj., mest. ed. mlévi (ẹ̑) star. mletje: na večer je bila mlev končana
  18.      mlévec  -vca m (ẹ̑) 1. delavec, ki dela pri napravi, stroju za mletje: mlevec premoga, rud 2. redko kdor prinese, pripelje v mlin mlet žito: mlevci so čakali na moko
  19.      mléven  -vna -o prid. (ẹ̄) ki se rabi za mletje: mlevne naprave; mlevna posoda / mlevno blago; mlevno žito ◊ vet. mlevna ploskev površina zoba, s katero žival melje hrano
  20.      mlévka  -e ž (ẹ̑) zastar. mivka: hoditi po mokri mlevki ob Savi
  21.      mlevnína  -e ž () plačilo za mletje žita: plačati mlevnino
  22.      mlévski  -a -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na mletje: mlevski odpadki / mlevski izdelki / mlevsko dovoljenje
  23.      mlévščina  -e ž (ẹ̄) plačilo za mletje žita; mlevnina: plačati mlevščino
  24.      mnogoštevílen  -lna -o prid. () knjiž. številen: v sijaju mnogoštevilnih luči / oče mnogoštevilne družine
  25.      mnogoštevílnost  -i ž () knjiž. številnost: mnogoštevilnost naroda / spraviti mnogoštevilnost opazovanih stvari v enoten sistem množico

   1.154 1.179 1.204 1.229 1.254 1.279 1.304 1.329 1.354 1.379  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA