Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

eV (1.276-1.300)

1276.      mévžica  -e ž (ẹ̑) manjšalnica od mevža: to mevžico bova že obvladala ♪
1277.      mežéven  -vna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) redko muževen 1: meževna veja ♪
1278.      mihájlovičevec  -vca m (ȃ) ekspr., med narodnoosvobodilnim bojem pripadnik protipartizanskih oboroženih enot Draže Mihajlovića; četnik: spopad z mihajlovičevci ♪
1279.      miklavževánje  -a s (ȃ) glagolnik od miklavževati: udeležiti se miklavževanja ♪
1280.      miklavževáti  -újem nedov. (á ȗ) v krščanskem okolju praznovati praznik svetega Miklavža: otroci so šli miklavževat ♪
1281.      miklavževína  in miklávževina -e ž (í; ȃ) v krščanskem okolju darilo, ki se da za praznik svetega Miklavža: nakupiti miklavževino / bili so dobre volje kakor otroci ob miklavževini ♪
1282.      miklávževka  -e ž (ȃ) v krščanskem okolju palica, šiba, ki se da za praznik svetega Miklavža: udarila ga je z miklavževko; z rdečo pentljo okrašena miklavževka ♪
1283.      minévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od minevati: hitro minevanje časa / minevanje dolge zimske noči / nastajanje in minevanje ♪
1284.      minévati  -am nedov. (ẹ́) 1. časovno se odmikati: dnevi minevajo / čas je hitro mineval 2. izraža približevanje prenehanju obstajanja: dan je že mineval, ko so končali; že tretje leto mineva, odkar je odšel / nevihta mineva ponehava / ko sonce posije, rosa mineva 3. nav. 3. os., ekspr. izraža približevanje prenehanju telesnega, duševnega stanja, kot ga določa samostalnik: navdušenost, dobra volja ga mineva 4. nar. kvariti se, uničevati se: ostanki lesa so minevali na dežju 5. preh., knjiž. iti, hoditi mimo (in naprej): vojaki so molče minevali ljudi ● pot jim je hitro minevala zdelo se jim je, da traja malo časa; nar. zdaj rože že minevajo prenehavajo cveteti ♪
1285.      mínijev  -a -o prid. (í) nanašajoč se na minij: rdeč minijev prah ♦ obrt. minijev kit kit, ki mu je dodan minij ♪
1286.      mirítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od miriti: miritev sprtih sosedov ♪
1287.      míšičevje  -a s (ȋ) mišice telesa ali dela telesa: krepiti mišičevje; imeti dobro razvito mišičevje nog / kožno mišičevje; oslabelost srčnega mišičevja ♪
1288.      mláčev  -čve tudi mláčva -e ž (ȃ) delo, dejavnost, povezana s spravljanjem zrnja iz klasja, latja s cepcem, mlatilnico: pomagati pri mlačvi; začeli so z mlačvijo / ročna, strojna mlačev // čas takega spravljanja: bilo je ob mlačvi; dolgove poravnava ob mlačvi ♪
1289.      mláčev  -a -o prid. (á) nar. zahodno, v zvezi mlačev kruh kruh iz črne, mešane moke: hlebec mlačevega kruha ♪
1290.      mládjevec  -vca m (ā) sodelavec revije Mladje: leposlovje mladjevcev ♪
1291.      mlájev  -a -o prid. (á) nanašajoč se na mlaj¹: tiha mlajeva noč / mlajev mesec ♪
1292.      mlátev  -tve tudi mlátva -e ž (ȃ) delo, dejavnost, povezana s spravljanjem zrnja iz klasja, latja s cepcem, mlatilnico: žetvi sledi mlatev; kadi se kot pri mlatvi // čas takega spravljanja: prišla je mlatev; ob košnji in mlatvi se vračajo domov ♪
1293.      mlatítev  -tve ž (ȋ) nar. vzhodno mlačev, mlatev: ob mlatitvi postrežejo z gibanicami, svinino in pijačo ♪
1294.      mlétev  -tve ž (ẹ̑) mletje: žito za mletev / mletev sadja / pogledala je v grot, koliko je še mletve ♪
1295.      mlév  -í ž, daj., mest. ed. mlévi (ẹ̑) star. mletje: na večer je bila mlev končana ♪
1296.      mlévec  -vca m (ẹ̑) 1. delavec, ki dela pri napravi, stroju za mletje: mlevec premoga, rud 2. redko kdor prinese, pripelje v mlin mlet žito: mlevci so čakali na moko ♪
1297.      mléven  -vna -o prid. (ẹ̄) ki se rabi za mletje: mlevne naprave; mlevna posoda / mlevno blago; mlevno žito ◊ vet. mlevna ploskev površina zoba, s katero žival melje hrano ♪
1298.      mlévka  -e ž (ẹ̑) zastar. mivka: hoditi po mokri mlevki ob Savi ♪
1299.      mlevnína  -e ž (ȋ) plačilo za mletje žita: plačati mlevnino ♪
1300.      mlévski  -a -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na mletje: mlevski odpadki / mlevski izdelki / mlevsko dovoljenje ♪

   1.151 1.176 1.201 1.226 1.251 1.276 1.301 1.326 1.351 1.376