Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

eV (12.601-12.625)


  1.      kultivírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. načrtno se ukvarjati s pripravo zemlje za rast rastlin: kultivirati polja; kultivirati peščeno zemljo / človek morja ne kultivira, temveč ga le izkorišča // načrtno se ukvarjati z rastlinami, zlasti v gospodarske namene: kultivirati bombaž, pšenico; kultivirati vinsko trto / kultivirati eksotične rastline 2. knjiž. načrtno se ukvarjati s čim, navadno z namenom doseči boljšo, popolnejšo obliko: pisatelj skrbno kultivira besedo; kultivirati gibe, glas // načrtno se ukvarjati s čim sploh: kultivirati srednjeveško glasbo, zborovsko petje // krepiti, razvijati, utrjevati: kultivirati svoje sposobnosti / kultivirati otrokov značaj kultivíran -a -o 1. deležnik od kultivirati: kultiviran svet / kultivirana rastlina / pevec s kultiviranim glasom; kultiviran jezik / kultiviran okus 2. ki ima splošno veljavnim načelom, normam, pravilom ustrezajoče lastnosti: bil je pošten in kultiviran; kultivirano dekle / kultivirano vedenje / kultivirana dežela ♪
  2.      kultúra  -e ž (ȗ) 1. skupek dosežkov, vrednot človeške družbe kot rezultat človekovega delovanja, ustvarjanja: raziskovati stare kulture; spomeniki izumrlih kultur; stičišče dveh kultur; antična, srednjeveška kultura; evropska, orientalska kultura; gotska, grška, rimska kultura / duhovna zlasti na področju miselnega ustvarjanja, materialna kultura zlasti na področju tehničnega ustvarjanja // človeško delovanje, ustvarjanje, katerega rezultat so ti dosežki, te vrednote: mešanje kultur na področju Evrope; razvoj novejših kultur; vplivi grške, rimske kulture; kultura in civilizacija 2. ed. dejavnost, ki obsega področje človekovega umskega, zlasti umetniškega delovanja, ustvarjanja: financiranje kulture in znanosti; področje kulture; skrbeti za hitrejši razvoj kulture / sekretariat za prosveto in kulturo / dom kulture / razvoj filmske, glasbene kulture // dosežki te dejavnosti: ustvarjati kulturo; je dober poznavalec slovenske sodobne kulture; zanimanje za kulturo / publ. množična kultura namenjena širokemu krogu ljudi / poznavalci sodobne slovenske filmske, glasbene kulture 3. ed., navadno s prilastkom lastnost človeka glede na obvladanje, uporabljanje splošno veljavnih načel, norm, pravil pri vedenju, ravnanju: imeti zelo visoko kulturo; ekspr. s takim vedenjem prav gotovo ne kažeš svoje kulture; človek brez kulture / splošna kultura in razgledanost; pomanjkanje srčne kulture // s prilastkom lastnost človeka, družbe glede na obvladanje, uporabljanje delovnih načel, pravil, dosežkov določenih področij pri delu: ima visoko filmsko, gledališko, pevsko kulturo; uprizoritev tega dela zahteva izredno visoko govorno kulturo; igralec je presenetil z izrazito igralsko kulturo; zbori s precej visoko pevsko kulturo; tehniška kultura naših ljudi; prizadevanja za boljšo zdravstveno kulturo / kultura pesnikovega izraza; kultura mišljenja / kultura trgovanja še ni dovolj razvita 4. ed., v zvezi telesna kultura dejavnost, ki si prizadeva zlasti za razvijanje in ohranjevanje človekovih telesnih sposobnosti in zmogljivosti: posvetiti večjo skrb telesni kulturi; ustvariti pogoje za razvoj telesne kulture; doseči množičnost v telesni kulturi / visoka šola za telesno kulturo 5. agr. rastlina, ki se goji, prideluje za prehrano in (industrijsko) predelavo: menjavati kulture na istem zemljišču; uvajati donosnejše kulture; proti mrazu odporne kulture / jesenska kultura; krmne kulture; oljka in druge mediteranske kulture // gojenje take rastline: pospeševati kulturo bombaža; zemlja, primerna za kulturo riža 6. biol. umetno razmnoženi mikrobi, celice: kultura je negativna; zasejati kulturo na novo gojišče; čistost kulture // gojenje teh mikrobov, celic: preiskati kri, tkivo s kulturo ◊ arheol. belobrdska kultura materialna kultura južnih Slovanov zgodnjega srednjega veka; halštatska kultura; kesteljska kultura avarska in slovanska materialna kultura zgodnjega srednjega veka s središčem v Panoniji; ketlaška kultura materialna kultura zgodnjega srednjega veka s središčem v jugovzhodnih Alpah; latenska kultura; megalitska kultura; kultura žarnih grobišč; kultura mostiščarjev; etn. ljudska kultura materialna, družbena in duhovna kultura posameznega ljudstva, naroda; lingv. jezikovna kultura gojenje, razvijanje knjižnega jezika; lastnost koga glede na obvladanje jezika ♪
  3.      kultúrbúnd  -a m (ȗ-ȗ) med obema vojnama organizacija nemške narodne manjšine v predvojni Jugoslaviji, v kateri so leta 1939 prevzeli vodstvo nacisti ♪
  4.      kultúrbúndovec  -vca m (ȗ-ȗ) med obema vojnama član kulturbunda: petokolonaška dejavnost kulturbundovcev ♪
  5.      kultúren  -rna -o prid., kultúrnejši (ú) nanašajoč se na kulturo: a) kulturni ostanki, spomeniki; kulturna dediščina; kulturno izročilo / kulturna žarišča / kulturni narodi; kulturna ljudstva / kulturni antropolog b) kulturni napredek; bogata kulturna preteklost, tradicija; kulturna zaostalost c) kulturne prvine, značilnosti; širiti kulturno obzorje / kulturni boj; kulturni stiki; kulturna ustvarjalnost; plodno kulturno sodelovanje med državami / kulturno področje / referent za kulturna vprašanja č) pomemben kulturni dogodek; prireditev s pestrim kulturnim sporedom; publ. o tem je bila obveščena vsa kulturna javnost / kulturni delavec kdor se (poklicno) ukvarja s kulturno dejavnostjo; prireditev bo v kulturnem domu; kulturni praznik / podpisati kulturno konvencijo; kulturna kritika in publicistika; pripraviti kulturno oddajo, reportažo oddajo, reportažo o kulturni problematiki; kulturne organizacije in ustanove; urednik kulturne strani strani v časopisu, reviji, namenjene obravnavanju kulturne problematike d) prizadevati si za zdrave, kulturnejše odnose med ljudmi; je zelo kulturen; kulturno obnašanje / kulturno razvedrilo / kulturen prevoz potnikov; v tem lokalu je kulturna postrežba ◊ bot. kulturna rastlina s človekovim namernim izborom vzgojena rastlina kultúrno prisl.: kulturno delovati; biti kulturno postrežen ♪
  6.      kultúrnik  -a m (ȗ) 1. nav. ekspr. kulturni delavec: zbrali so se številni znani kulturniki; delež slovenskih kulturnikov pri ustvarjanju kulture; kulturniki in umetniki 2. med narodnoosvobodilnim bojem kdor se ukvarja s kulturno-prosvetnim delom zlasti v brigadi in na osvobojenem ozemlju: kulturniki so priredili miting; brigadni kulturnik; kulturniki Šercerjeve brigade ♪
  7.      kultúrništvo  -a s (ȗ) nav. ekspr. dejavnost kulturnih delavcev: gojiti kulturništvo / publ. oddaja, narejena s precejšnjo mero kulturništva in elegance lastnosti kulturnih delavcev ♪
  8.      kumarín  -a m (ȋ) farm. bela, močno dišeča snov, katere spojine se uporabljajo proti strjevanju krvi: diši po kumarinu ♪
  9.      kúmen  -a in -mna m (ū) nar. vzhodno polica pred odprtino kmečke peči: na kumenu je stalo več loncev ♪
  10.      kumulonímbus  -a m, mn. kumulonímbi tudi kumulonímbusi (ȋ) meteor. kopast oblak, v katerem nastaja nevihta, nevihtni oblak ♪
  11.      kúna 2 -e ž (ū) med drugo svetovno vojno denarna enota na Hrvatskem: plačeval je v kunah ♪
  12.      kunceréja  in kunčjeréja -e ž (ẹ̑) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z rejo, vzrejo kuncev: pospeševanje kuncereje ♪
  13.      kunceréjec  in kunčjeréjec -jca m (ẹ̑) kdor redi, vzreja kunce: društvo kuncerejcev ♪
  14.      kúnčji  -a -e prid. (ȗ) nanašajoč se na kunce: kunčji mladiči / kunčji hlevček, rov / kunčje meso / kunčje krzno ♪
  15.      kúnčnica  -e ž (ȗ) redko kunčji hlevček, zajčnik: pred hlevom je postavil novo kunčnico ♪
  16.      kúnec  -nca m (ū) glodavec s krajšimi zadnjimi nogami, zlasti udomačen: gojiti kunce; meso kuncev / angorski kunec ♪
  17.      kuomintáng  -a m (ȃ) polit. kitajska ljudsko-socialna stranka, ki je pod Čangkajškovim vodstvom dobila protirevolucionarni značaj: ustanovitev kuomintanga // publ. protirevolucionarna Čangkajškova vlada ♪
  18.      kùp  kúpa m (ȕ ú) 1. s prilastkom kar je navadno brez reda združeno v obliko polkrogle: gnojni kupi; iz kupa knjig je vzel najnovejšo izdajo; brskal je po kupu pepela, smeti; velik kup slame; kupi zemlje / z oslabljenim pomenom: znašel se je pred kupom razvalin; zaril se je v kup sena in zaspal // določena količina kake snovi, predmetov: zložiti kaj v kupe; knjige, zložene v treh kupih // ekspr., z rodilnikom velika količina, množina: kup bankovcev je vzel s seboj; pred njim je ležal kup časopisov; dobil je cel kup pisem / zbral je kup dokazov; kup novic, vprašanj; imam še kup opravkov / pri hiši je kup žensk; kup deklet se je zbralo okrog njega 2. v prislovni rabi, v zvezi z na, v izraža, da se kaj navadno brez reda združuje v obliki polkrogle: nametati kaj na kup; dračje je nosil, spravljal na kup / seno je že na kupu / ekspr. v kupih se dviguje para // ekspr. izraža, da je kaj drugo poleg drugega: še nikoli ni bilo na kupu toliko ljudi / ima veliko denarja na kupu / star. vse je prišlo na (en) kup naenkrat // mn., ekspr. izraža veliko količino, množino: takega blaga je na kupe; zasluži na kupe denarja ● zna grabiti na kup kopičiti, večati si premoženje; vse grmi na kup se podira, propada; ekspr. denar mu kar leti na kup ga na lahek način zasluži; ekspr. hiša že leze na kup se podira, razpada; star. vse v (en) kup ti je vseeno; drži se kot kup nesreče obupano, žalostno ♪
  19.      kúpčar  -ja m (ȗ) 1. zool. ptica pevka z belim perjem po trebuhu in repu, Oenanthe oenanthe: gnezda ščinkavcev in kupčarjev 2. nar. koroško kdor nalaga, meče kaj na kup: privlekel je steljo do kupčarja ♪
  20.      kúpček  -čka m (ȗ) manjšalnica od kùp: a) kupček graha, pšenice; kupček kamenja / ima že lep kupček denarja b) spravljati pesek na kupček / veliko prihrankov ima že na kupčku ● otr. dojenčku se je kupček podrl spahnilo se mu je; ekspr. kupček mu raste premoženje, zlasti količina denarja se mu veča; evfem. narediti kupček opraviti veliko potrebo ♪
  21.      kupčíja  -e ž (ȋ) 1. sprememba lastništva česa tako, da se plača dogovorjena cena: ogoljufati koga pri kupčiji; izpolniti pogoje kupčije / napraviti dobro kupčijo / ekspr. prevzel je umazano kupčijo; pren., ekspr. politična kupčija // dogovor o taki spremembi: sklepati novo kupčijo / ekspr. razdreti kupčijo 2. raba peša trgovanje, trgovina: lesna, vinska kupčija; kupčija z žitom; donosnost kupčije / borzna, denarna kupčija / ekspr. kupčija z devizami cvete ● slabš. kravja kupčija ravnanje, pri katerem stranki iščeta osebne koristi na škodo tretje osebe ◊ ekon. distančna kupčija kupčija med dvema osebama na različnih krajih ♪
  22.      kúpec 1 -pca m (ú) 1. kdor kaj kupi: kupec velike količine blaga; kupec in prodajalec / dobil je kupca za konja // kdor namerava, hoče kaj kupiti: na živilskem trgu je bilo veliko kupcev 2. star. trgovec: bogat kupec; kupci, mesarji in kmetje ♪
  23.      kupíti  in kúpiti -im dov. (ȋ ú) 1. dobiti kaj tako, da se plača dogovorjena cena: kupiti avto, hišo; mleko imamo že doma, kupiti je treba še kruh; kupiti veliko posestvo; avto je kupil od znanca; kupila je obleko za otroka; kupiti na semnju, v trgovini; pri katerem trgovcu si to kupil / pog. vse kupi v samopostrežni trgovini kupuje / kupiti za lire / kupi mi časopis / ekspr. kupiti za smešno ceno poceni; ekspr. kupiti za drag, majhen denar veliko, malo plačati za kaj; kupiti po nizki, visoki, znižani ceni / pog. kupiti z dinarji plačati z dinarji / kupiti na kredit; kupiti na upanje // dobiti pravico do uporabe s plačilom: kupiti ložo v gledališču / kupiti pravico do privatnega trgovanja / kupiti licenco 2. ekspr. podkupiti: kupili so ga z zlatom; sodnik se ni dal kupiti // dobiti kaj s podkupovanjem: ljubezen je skušal kupiti; čast, slavo (si) je moral kupiti / kupiti glasove na volitvah 3. izraža, da je kaj kje kupcem na razpolago: vstopnice (lahko) kupite tudi tik pred predstavo; brezoseb. to se kupi samo za devize 4. igr. dobiti, vzeti po pravilih igre kot dopolnitev ali zameno: zdaj ti kupiš; kupiti asa ● evfem. pri sosedovih bodo kupili soseda bo rodila; star. ženinu so leta kupili dosegli predčasno sodno priznanje polnoletnosti; ekspr. kupiti mačka v žaklju kupiti kaj, ne da bi stvar prej poznal, videl; pog. avto je kupil pod roko nezakonito, skrivaj; kakor sem kupil, tako prodam povem, kakor sem slišal kúpljen -a -o: blago je kupljeno v trgovini ∙ knjiž. kupljena ljubezen ljubezen, pri kateri je treba partnerja plačati ♪
  24.      kuplét  -a m (ẹ̑) pesem v več kiticah s pripevom, navadno šaljive ali satirične vsebine: peti kuplete v kabaretu / tekst za kuplet ♪
  25.      kupletíst  -a m (ȋ) pevec kupletov: pariški kupletist ♪

   12.476 12.501 12.526 12.551 12.576 12.601 12.626 12.651 12.676 12.701  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA