Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

eV (12.529-12.553)


  1.      kŕščenec  -nca m (ŕ) rel. kdor je bil krščen ali se pripravlja na krst: krščenca so prinesli v cerkev; krščenci in birmanci // krščen človek v odnosu do svojega botra: obiskal ga je njegov krščenec ♪
  2.      kršélj  -a m (ẹ̑) nar. zajedavec na močneje poraslih delih človeške kože, navadno v obraslem delu osramja; sramna uš: imeti kršelje; nalezel se je kršeljev ♪
  3.      kŕšendúš  in kŕščendúš in kŕščen dúš medm. (r̄-ū) pog. izraža močno podkrepitev trditve: kršenduš, kako me zebe ♪
  4.      kŕšenje  -a s (ŕ) glagolnik od kršiti: kršenje obveznosti odplačevanja; kršenje predpisov ♪
  5.      kŕšenmatíček  in kŕščenmatíček in kŕščen matíček [čǝk] medm. (r̄-ȋ) pog. izraža podkrepitev trditve: kršenmatiček, si neumen ♪
  6.      kršílec  -lca [u̯c in lc] m (ȋ) kdor dela drugače, kot zahtevajo predpisi, zakoni, načela: vsak kršilec bo kaznovan; podatki o kršilcih predpisov / kršilec pravil igre ♪
  7.      kŕšiti  -im, in kršíti in kŕšiti -im nedov. (ŕ; ȋ ŕ) delati drugače, kot zahtevajo predpisi, zakoni, načela: kršiti obveznosti, pogodbo, predpise; kršiti načela miru; s tem dejanjem je kršil zakon / kršiti pravila igre / dov. in nedov., pubI. tuja letala so kršila naš zračni prostor priletela nad ozemlje naše države brez dovoljenja kŕšiti se, in kršíti se in kŕšiti se redko krušiti se, lomiti se: skale se kršijo kŕšen -a -o: kršena pravica delovnih ljudi ♪
  8.      kŕšje  -a s (ȓ) kamenje, navadno z ostrejšimi robovi: pobočje je pokrivalo kršje; pot, posuta s kršjem / steza se vije po kršju / ekspr. na tem kršju nič ne uspeva ♪
  9.      krtáča  -e ž (á) priprava za čiščenje in gladenje iz šopov žime, žic, vstavljenih v navadno lesen hrbet: očistiti čevlje, obleko s krtačo; mehka, trda krtača; krtači podobna priprava / jeklena, sirkova, žična krtača; krtača za lase, ribanje ∙ ostriči se na krtačo ostriči lase zelo na kratko, tako da stojijo pokonci ♪
  10.      krtáčar  -ja m (ȃ) izdelovalec krtač: čevljarji in krtačarji ♪
  11.      krtáčiti  -im nedov. (á ȃ) čistiti, gladiti s krtačo: krtačiti obleko / krtačiti živino / ekspr. ves dan ga je samo krtačil ošteval, zmerjal ♪
  12.      krúc  -a m (ȗ) 1. v madžarskem okolju, nekdaj kmečki upornik: odločne zahteve krucev 2. nar. vzhodno sposoben, podjeten človek: bil je res pravi kruc ♪
  13.      krucenál  medm. (ȃ) nižje pog. izraža močno podkrepitev trditve: ne bom si sam kuhal, krucenal ♪
  14.      krúci  medm. (ȗ) nižje pog. izraža močno podkrepitev trditve: kruci, tu sem jaz gospodar ♪
  15.      krúcifíks  medm. (ȗ-ȋ) nižje pog. izraža močno podkrepitev trditve: bom že napravil red, krucifiks ♪
  16.      krucinál  medm. (ȃ) nižje pog. izraža močno podkrepitev trditve: krucinal, vsega mi pa ne boste odnesli ♪
  17.      krùh  krúha m (ȕ ú) 1. pečeno živilo iz moke, vode, kvasa: jesti kruh; postregli so s kruhom in vinom; star, suh kruh; zadišalo je po svežem kruhu; kruh s kiselkastim okusom; drobtina kruha; skorja, sredica kruha; dober je kot kruh; tega sem vajen kot (vsakdanjega) kruha / hlebec, štruca kruha; kos kruha / mesila je testo za kruh / kruh vzhaja; peči kruh / knjiž., z oslabljenim pomenom že zgodaj je okusil kruh bridkosti // tako živilo v obliki hlebca, štruce: odlomiti kos, krajec kruha; dobro zapečen kruh / bel(i), črn(i) kruh; Grahamov kruh; koruzni, rženi kruh; mlečni, oljnati kruh; kruh iz ajdove moke / (pletena) košarica za kruh / rezati kruh na kose, rezine / pog.: četrt kruha, prosim; kupiti več kruhov // kos, odrezan od hlebca, štruce: nadrobiti kruh v mleko; namazati kruh z maslom; na kruh je dal sir / pog. pojedel je tri kruhe 2. ekspr. pridelek, navadno žitni: toča je uničila ves kruh / letos bo dosti kruha / zemlja je rodila slab kruh 3. ekspr. delo, zaposlitev, ki daje zlasti materialne dobrine: za vse ne bo kruha; upal je, da bo dobil kruh; imeti, izgubiti (dober, slab) kruh; dolgo je iskal kruha / tovarna daje kruh veliko ljudem / končno je prišel h kruhu / biti, priti ob kruh; šel je v tujino za kruhom // s prilastkom delo, poklic sploh: opustil je kmečki kruh; rudarskega kruha ne zmore več; slab pisateljski kruh / pomagal mu je do gosposkega kruha 4. ekspr. (osnovna) materialna sredstva, materialne dobrine: truditi se za kruh; borba, skrb za (vsakdanji) kruh / kruh si je služil s kmetovanjem / pri hiši je veliko kruha / to delo je njegov kruh ● kruh se je lepo dvignil vzhajal; ekspr. iz te moke ne bo kruha prizadevanje se ne bo uresničilo, ne bo dalo pričakovanega rezultata; star. v življenju je večkrat kruha stradal živel v pomanjkanju; ekspr. še vedno mu oče reže kruh daje sredstva za življenje; bibl. človek ne živi samo od kruha človeka ne zadovoljijo samo materialne dobrine; ekspr. živeti ob kruhu in vodi zelo slabo, v pomanjkanju; ekspr. vsi otroci so že pri kruhu odrasli in zaposleni; pog. biti pri lahkem kruhu imeti ne naporno in dobro plačano službo; ekspr. iti s trebuhom za kruhom iskati zaslužek zunaj domačega kraja, domovine; ekspr. jesti bel(i), črn(i) kruh živeti v izobilju, pomanjkanju; ekspr. (belega) kruha je pijan, sit zaradi izobilja je objesten, predrzen; ekspr. sprl se je z (belim) kruhom zavrnil je donosen položaj, službo; vznes. trpljenje je moj vsakdanji kruh trpljenja, hudega sem navajen; ekspr. njegov kruh je bil grenek preživljal se je s težkim, neprijetnim delom; smeje se kot cigan belemu kruhu široko, na vsa usta; za lenuha ni kruha len človek ne more pričakovati materialnih dobrin; zarečenega kruha se največ poje prenagljene izjave, sodbe mora človek dostikrat preklicati, spremeniti; preg. kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja kdor je delaven, prizadeven, dobro živi ◊ etn. obredni kruh pečen ob krstu, poroki in za določene praznike; obrt. domači kruh z moko potresen in v pletenih košaricah vzhajan pekovski kruh; gobasti kruh z neprožno sredico; pekovski kruh; rel. darovati (pri maši) kruh in vino ♪
  18.      kruhobórec  -rca m (ọ̑) slabš. kdor se bori, si prizadeva (samo) za materialne dobrine: kruhoborci in karieristi / razmere so ga prisilile, da je postal kruhoborec ♪
  19.      kruhobórski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na kruhoborce ali kruhoborstvo: osnova njegovemu delu je kruhoborska previdnost / kruhoborski uradnik ♪
  20.      kruhobórstvo  -a s (ọ̑) slabš. boj, prizadevanje (samo) za materialne dobrine: častihlepje in kruhoborstvo / vse svoje življenje je moral omejiti na kruhoborstvo ♪
  21.      kruhojédec  -dca m (ẹ̑) ekspr. kdor (rad) je kruh: bil je velik kruhojedec / postal je okupatorjev kruhojedec ♪
  22.      krúhovec  -vca m (ú) 1. ekspr. kdor (rad) je kruh: bil je pravi kruhovec 2. nekdaj redka jed iz poparjenega kruha: jedli so kruhovec in kislo mleko 3. bot. tropsko drevo z izredno debelim deblom, Adansonia digitata: sadeži kruhovca ♪
  23.      krúlec  -lca m (ȗ) ekspr. prašič: svinjak je bil poln krulcev ♪
  24.      krupón  -a m (ọ̑) usnj. vsak od dveh delov kože s hrbta goveda ali prašiča: desni, levi krupon // usnje iz te kože, navadno za podplate: nepremočljiv, odporen krupon / komerčni krupon trdo podplatno usnje za težko obutev ♪
  25.      krúšen  -šna -o prid. (ū) nanašajoč se na kruh: odrezal si je krušno rezino; krušna skorja in sredica / krušne drobtine / krušno testo / krušni nož; zakurila je v krušni peči / krušni oče očim; rednik, hranitelj; pog. (krušna) karta zlasti v vojnem času živilska nakaznica; krušna mati mačeha; rednica, hraniteljica / star.: živeli so v slabih krušnih razmerah materialnih; rešen je vseh krušnih skrbi // star. premožen, bogat: krušen kmet / leto je krušno ◊ agr. krušno žito žito za mletje; bot. krušna plesen plesen, ki tvori zelenkasto sive prevleke na organskih snoveh, Penicillium crustaceum ♪

   12.404 12.429 12.454 12.479 12.504 12.529 12.554 12.579 12.604 12.629  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA