Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

eV (1.251-1.275)



  1.      medlévati  -am [med in mǝd] nedov. (ẹ́) star. medleti: v jeseni rastline medlevajo / ona medleva po njem
  2.      medlévica  -e [med in mǝd] ž (ẹ̑) zastar. omedlevica: od groze je padla v medlevico; prve dni je preživela kot v medlevici
  3.      mehúrjevec  -vca m (ú) kem. bojni plin, ki razjeda sluznico in kožo: zaščititi se proti mehurjevcem
  4.      mendelévij  -a m (ẹ́) kem. umetno pridobljen radioaktivni element, Md
  5.      menjeváti  -újem nedov.) 1. dajati komu kaj za kaj drugega, drugačnega; menjavati: menjevati koruzo za sol / s prijateljem si menjujeta znamke 2. dajati, postavljati kaj na mesto, kjer je prej bilo drugo iste vrste: žena ravnokar menjuje zavese // delati, da kdo drug dobi, prevzame opravilo, mesto kake osebe: ta trener premalo menjuje igralce; v slabem podjetju se delavci pogosto menjujejo 3. z oslabljenim pomenom izraža, da prehaja osebek s prvotnega, prejšnjega mesta, položaja na drugega: menjevati bivališče / rad menjuje hotele / kar naprej menjuje službe 4. delati, da dobi kaj drugačno obliko, stopnjo, vsebino: menjevati pravopis; položaj na bojišču se pogosto menjuje menjeváti se izraža, da pojavi, predmeti so, se pojavljajo drug za drugim: fantazijski prizori se menjujejo s stvarnimi opisi
  6.      menjševík  -a m () v začetku 20. stoletja pripadnik desnega krila Ruske socialnodemokratske delavske stranke ali član Ruske socialnodemokratske delavske stranke: Leninove pristaše so začeli imenovati boljševike, njegove nasprotnike pa menjševike
  7.      menjševíški  -a -o prid. () nanašajoč se na menjševike ali menjševizem: menjševiška struja v stranki / menjševiški nazori o revoluciji
  8.      menjševízem  -zma m () v začetku 20. stoletja nerevolucionarna smer v Ruski socialnodemokratski delavski stranki: nasprotovati menjševizmu
  9.      Mercállijev  -a -o [merkalijev] prid. (ā) geol., v zvezi Mercallijeva lestvica razvrstitev jakosti potresa na dvanajst stopenj glede na posledice na zemeljski površini
  10.      merítev  -tve ž () glagolnik od meriti 1: končati, opraviti meritev; astrofizikalne, oceanografske meritve; natančna, ponovna meritev; meritev hitrosti
  11.      merjáščev  -a -o (á) pridevnik od merjasec: merjaščevi čekani
  12.      mérjevec  -vca m (ẹ́) star. geometer, zemljemerec: merjevec je premeril parcele
  13.      mésečev  tudi méščev -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na mesec 3: mesečeva površina; mesečeva svetloba / mesečev srp lunin srpnavt. mesečev dan čas, ki ga porabi luna na svoji navidezni poti, da se spet vrne na določen poldnevnik; teh. mesečev modul lunarni modul
  14.      meščev  gl. mesečev
  15.      metlíčevje  -a s (í) bot. šibasta obmorska grmičasta rastlina z rumenimi cveti; brnistra: vlakna metličevja se uporabljajo v tekstilni industriji
  16.      mèv  m neskl. () ekspr., v zvezi ne reči ne bev ne mev prav nič reči
  17.      mévlja  -e ž (ẹ̑) nav. mn., zastar. ličinka, zlasti konjskega zolja: konj ima mevlje ∙ ekspr. mevlje ga koljejo nemirno, nestrpno se preseda, prestopa; nizko imeti mevlje v riti biti nemiren, nestrpen, siten
  18.      mevljáti  -ám nedov.) 1. premikati ustnice: otrok je nemirno mevljal / mevljal je z ustnicami, spregovoriti pa ni mogel 2. ekspr. mrmrati, momljati: mevljal je nekaj o okrutnih moških
  19.      mévtrga  -e ž (ẹ́) nar. miza s koritom za mesenje; mentrga: mesiti v mevtrgi
  20.      mévža  -e ž (ẹ̑) slabš. neodločen, bojazljiv človek: on je prevelika mevža, da bi to naredil; podjeten mora biti človek, ne pa taka mevža / kot psovka: odloči se že, prekleta mevža; mevža mevžasta
  21.      mévžast  -a -o prid. (ẹ̑) slabš. neodločen, bojazljiv: z odločnim nastopom je prisilil mevžastega uradnika, da je podpisal dovoljenje; rešili se bomo, samo mevžast ne bodi / kot psovka kaj se pa obotavljaš, mevža mevžasta / mevžasta filozofija; skrito, mevžasto upanje mévžasto prisl.: ne vedi se tako mevžasto
  22.      mevžáti  -ám tudi mévžati -am nedov.; ẹ̑) nar. dolenjsko neodločno, boječe govoriti: ne mevžaj toliko, ampak hitro povej
  23.      mévžavost  in mevžávost -i ž (ẹ̑; á) slabš. neodločnost, bojazljivost: zaradi prevelike mevžavosti nikoli nič ne doseže
  24.      mevžè  -éta m ( ẹ́) slabš. neodločen, bojazljiv človek: ta mevže si nič ne upa
  25.      mevžè  -éta s ( ẹ́) slabš. neodločen, bojazljiv človek: to mevže se nič ne upa

   1.126 1.151 1.176 1.201 1.226 1.251 1.276 1.301 1.326 1.351  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA