Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

eV (12.504-12.528)


  1.      kropíti  -ím nedov. (ȋ í) 1. v krščanskem okolju razprševati kapljice blagoslovljene vode po mrliču: kropiti z oljčno vejico; pren., ekspr. s solzami je kropil njen grob // tako izkazovati spoštovanje mrliču: veliko ljudi ga je prišlo kropit / kropiti mrliča / ekspr. drugi dan so ga že kropili je bil že mrtev 2. star. močiti, vlažiti: grmovje ga je kropilo / solze ji kropijo oči ◊ rel. prositi za božjo naklonjenost z delanjem obrednih kretenj z blagoslovljeno vodo ♪
  2.      krošé  -ja m (ẹ̑) šport. udarec pri boksu z zamahom roke od strani: premagal ga je z močnim krošejem / desni, levi kroše ♪
  3.      krôšnja  -e ž (ó) 1. zgornji, vejnati del drevesa: gosta, zelena krošnja; veter je stresal košate krošnje kostanjev; bogata razraščenost krošnje; plezati v vrh krošnje / oblikovati krošnje okrasnih dreves 2. nekdaj lesena priprava za prenašanje drobnih predmetov za prodajo: oprtati krošnjo; s krošnjo na hrbtu je potoval po deželi / ribniška krošnja ◊ alp. priprava za prenašanje težjih tovorov na hrbtu v hribe ♪
  4.      krošnjár  -ja m (á) 1. nekdaj kdor v krošnji prenaša in prodaja drobne predmete: krošnjar si je oprtal napol prazno krošnjo; kupiti kaj od krošnjarja / kočevski krošnjar; ribniški rešetarji in krošnjarji / kot krošnjar je prehodil veliko sveta 2. redko branjevec, kramar: takšne stvari se dobijo pri vsakem krošnjarju ♪
  5.      krošnjáriti  -im nedov. (á ȃ) 1. nekdaj v krošnji nositi in prodajati drobne predmete: v mladosti je krošnjaril; odločil se je, da bo šel krošnjarit v tuje dežele 2. slabš., redko kupčevati, prekupčevati: krošnjariti s slikami ♪
  6.      krošnjárka  -e ž (á) redko branjevka, kramarica: vsiljiva krošnjarka ♪
  7.      krošnjárstvo  -a s (ȃ) nekdaj dejavnost krošnjarjev: odpraviti krošnjarstvo / dobiti dovoljenje za krošnjarstvo ♪
  8.      krotílec  -lca [lc in u̯c] m (ȋ) kdor kroti navadno (divje) živali: krotilec kač, levov / krotilec konj / slabš. bil je krotilec, ne pa vzgojitelj ♪
  9.      krotílka  -e [lk in u̯k] ž (ȋ) ženska oblika od krotilec: krotilka levov in tigrov ♪
  10.      krotíti  -ím nedov. (ȋ í) delovati na žival tako, da se obnaša mirno, ubogljivo: z vajetmi je krotil iskre konje; krotiti psa / krotiti nemirno čredo / krotiti leve, tigre / ekspr. otrok ni mogla več krotiti // nav. ekspr. delovati na kaj tako, da se zmanjša stopnja, silovitost pojavljanja: gasilci so le s težavo krotili ogenj; krotiti divjanje vode / reko krotijo z nasipi; pren. krotiti upornike // nav. ekspr. obvladovati, zadrževati: krotiti jezo, strast; težko je krotil svoje želje; ni se mogel več krotiti / le s težavo je krotila smeh ● ekspr. kroti jezik zelo rad bi kaj povedal, pa molči; ne govori mnogo krotèč -éča -e: kroteč jezo je delal dalje ♪
  11.      krotovíčiti  -im nedov. (í ȋ) ekspr. 1. povzročati bolečine: trpljenje ga krotoviči; brezoseb. krotoviči ga v želodcu 2. s širokim pomenskim obsegom vznemirjati, mučiti: ne vem, kaj ga krotoviči; to dejstvo mu krotoviči možgane / dolgo so ga krotovičili 3. dajati čemu drugačno obliko, kot jo ima navadno: ohlapnost izraza krotoviči osnovno misel teksta / na vse načine je krotovičil dejstva krotovíčiti se dobivati nenavadno, nepravilno obliko: listje se krotoviči in suši // krčevito se zvijati: krotovičiti se od bolečine / med praprotjo se je krotovičila kača zvijajoče se premikala ● ekspr. nekaj časa se je krotovičil, potem je pa priznal se upiral, branil ◊ tekst. nit, preja se krotoviči zaradi premočnega, nepravilnega vitja se oblikuje v vozlom podobne tvorbe ♪
  12.      kròv  krôva m (ȍ ó) 1. plošča, ki pokriva, zapira trup ladje, čolna: iz kabine je odšel na krov; valovi so pljuskali na krov; krov iz hrastovih desk; ograja krova / vrgel je steklenico čez krov čez ograjo krova / na krov je prišlo veliko novih potnikov vkrcali so se na ladjo / ladijski krov ∙ ekspr. vreči kaj čez krov zavreči, odkloniti; publ. letalo je imelo na krovu bombe s seboj, v sebi ♦ navt. krov vsaka od vodoravnih plošč, ki zapirajo ladijske prostore in delijo ladjo po višini; glavni krov; spodnji krov pod glavnim krovom, ki zapira skladišča; vodja krova član posadke, ki skrbi za vzdrževanje krovne opreme 2. star. streha: popravljati krov / slamnati krov / božji krov cerkev // dom, (domača) hiša: priseljenci so našli tu svoj krov / domači ali rodni krov ♪
  13.      krôven  -vna -o prid. (ō) 1. nanašajoč se na krov: belo pobarvani krovni deli ladje; krovna ograja / odpreti krovno lino 2. ki kaj pokriva, zapira: tank z močno krovno ploščo; krovno steklo akvarija ◊ anat. krovno tkivo plast celic na površini kože ali sluznice; povrhnjica; bot. krovni list list, ki pokriva cvet; krovna luska; krovno tkivo plast celic, ki pokriva nadzemne in podzemne dele rastline; navt. krovna oprema naprave za zasidranje ladje, spuščanje čolnov z nje ter nakladanje, razkladanje tovora; krovna služba služba pri vzdrževanju ladje, zlasti krovne opreme, in pri delih s tovorom; zool. krovno perje perje, ki pokriva odraslo ptico ♪
  14.      krôvnica  -e ž (ȏ) 1. šport. krov, zlasti pri kajaku, kanuju: zaradi odprte krovnice ga je zalivala voda 2. redko (strešna) letev: pribiti krovnico ♪
  15.      krôvstvo  -a s (ó) dejavnost krovcev: zidarstvo in krovstvo ♪
  16.      krožíti  in króžiti -im nedov. (ȋ ọ́) 1. gibati se po kakem ustaljenem, sklenjenem, krogu ali elipsi podobnem tiru: zemlja kroži; sateliti krožijo okrog zemlje / v vesolju krožijo zvezde / točka kroži po obodu kroga // krožno se gibati: zrak kroži; voda kroži skozi dno akvarija / kri kroži 2. nav. ekspr. delati pri premikanju krogu podobno pot: črni krokarji so krožili po zraku; jata ptic kroži nad njim / nad mestom krožijo letala 3. preh. povzročati, da je kaj podobno krogu: smeh ji kroži ustnice / veter kroži dim nad grmado / krožiti desko zaokrožati 4. ekspr. hoditi brez cilja, brez orientacije: ves dan je krožil po gozdu; s prijateljem sta krožila po mestu / avtomobili krožijo po cestah se gibljejo, premikajo 5. ekspr. prehajati od ene osebe k drugi: v skupini je krožila cigareta / kovanec je krožil okrog mize / nekaj izvodov časopisa še kroži / pogled mu je krožil po zbrani družbi // pripovedovati se, širiti se: razne govorice krožijo; takšne vesti krožijo med ljudmi, po svetu / o njem kroži nešteto anekdot 6. star. peti, prepevati: začeli so krožiti / krožil je vesele pesmice / slavec kroži ● ekspr. venomer kroži okrog nje je pri njej; ekspr. kri mu je začela veselo krožiti (po žilah) postal je vesel, razigran ◊ fin. denar kroži menjuje lastništvo; šport. krožiti (z rokami) delati gibe (z rokami) v obliki kroga krožèč -éča -e: krožeči jastrebi ♪
  17.      króžkar  -ja m (ọ̑) žarg. član krožka: v razredu je bilo veliko krožkarjev ♪
  18.      krpáč  -a m (á) nav. ekspr. kdor krpa, zlasti čevlje: stare škornje je odnesel h krpaču // slabš. čevljar: krpači in krojači ♪
  19.      krpánovski  -a -o prid. (á) 1. nanašajoč se na krpan 1: čudili so se njegovi krpanovski postavi / krpanovska moč 2. ekspr. tak kot pri Levstikovem Krpanu: krpanovsko dejanje ♪
  20.      krpár  -ja m (á) ekspr. kdor krpa, zlasti čevlje: krpar je imel veliko dela // slabš. čevljar ♪
  21.      krpàt  -áta -o prid. (ȁ ā) bot., v zvezi krpati list list z zarezami, ki segajo v listno ploskev največ do polovice ♪
  22.      kŕpati  -am nedov. (r̄) 1. s krpo prekrivati, nadomeščati raztrgani, izrabljeni del česa: krpati hlače; krpa in šiva / začel je krpati čevlje / krpati nogavice z delanjem goste nitne mreže prekrivati, nadomeščati raztrgani, izrabljeni del nogavice 2. ekspr. delati kaj (bolj) uporabno, navadno z zadelavanjem lukenj, popravljati: spomladi so cesto samo krpali; krpati slamnato streho / krpati stare lonce // slabš. izboljševati, izpopolnjevati: krpati znanje učencev / neprestano krpajo svoj program ♪
  23.      kŕst  -a m (ȓ ŕ) 1. v krščanskem okolju obred, s katerim se kdo sprejme med kristjane: nesti otroka h krstu; dobiti ime pri krstu / biti pri krstu biti krščen ♦ rel. prvi od sedmih zakramentov katoliške cerkve 2. nav. ekspr., navadno z rodilnikom podelitev imena pri slavnostni predaji v uporabo: krst ladje, tovarne 3. ekspr., navadno s prilastkom dogodek, ki simbolizira začetek, nastop kake dejavnosti: prestal je svoj govorniški, politični krst; smučarski krst / lovski krst ● ekspr. noben krst ni mogel več pomagati nihče; ekspr. igra je doživela svoj odrski krst bila je prvič uprizorjena; ekspr. prestati ognjeni krst prestati prvo bitko; ekspr. živega krsta nisem videl nikogar ♪
  24.      krstílnica  -e ž (ȋ) rel. prostor ali stavba za krščevanje: starinska krstilnica; cerkev s krstilnico ♪
  25.      krstíti  in kŕstiti -im dov. in nedov. (ȋ ŕ) 1. v krščanskem okolju s krstom sprejeti koga med kristjane: krstiti otroka / sina je dal krstiti ♦ rel. podeliti zakrament krsta // v zvezi z na, za dati ime pri krstnem obredu: sina je krstil na svoje ime; krstil ga je za Tomaža; pren., ekspr. krstili so ga za očeta idealizma 2. nav. ekspr. dati ime, navadno pri slavnostni predaji v uporabo: krstiti ladjo, ulico; krstili so novo tovarno / evfem. prav nelepo jo je krstil ● ekspr. novo dramo so krstili v Celju prvič uprizorili; ekspr. krstiti vino doliti mu vodo kŕščen -a -o: otrok je bil krščen / pog.: krščen duš kršenduš; krščen matiček kršenmatiček ♪

   12.379 12.404 12.429 12.454 12.479 12.504 12.529 12.554 12.579 12.604  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA