Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

eV (12.404-12.428)


  1.      kriminálec  -lca m (ȃ) nav. ekspr. kdor se ukvarja s kriminalom: postal je kriminalec; kriminalec in črnoborzijanec / zavod za mladoletne kriminalce / ječe so bile polne kriminalcev / gospodarski kriminalec / pravi kriminalec je // storilec navadno hujšega kaznivega dejanja: kriminalec je na begu ♪
  2.      kriminálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na kriminalce ali kriminal: raziskovati primere kriminalnega alkoholizma, banditizma / kriminalna organizacija / kriminalna dejanja / v njem se je prebudil kriminalni nagon / kriminalna tehnika ♦ jur. kriminalna statistika // pog., ekspr. zelo slab, nemogoč, nesprejemljiv: njegov nastop je bil kriminalen; hiša je v kriminalnem stanju 2. kriminalističen: kriminalni agent, inšpektor; uslužbenci kriminalne policije 3. ki opisuje, prikazuje dejavnost kriminalcev in kriminalistov: bral je samo kriminalne romane; kriminalna zgodba ♪
  3.      kriminalíst  -a m (ȋ) uslužbenec, ki odkriva, raziskuje in preprečuje kazniva dejanja: primer so proučevali kriminalisti in psihiatri // jur. strokovnjak za kriminalistiko ali kazensko pravo: kriminalisti in civilisti ♪
  4.      kriminalístika  -e ž (í) veda o odkrivanju, raziskovanju in preprečevanju kaznivih dejanj: na fakulteti predava kriminalistiko / postal je strokovnjak za mladinsko kriminalistiko // odkrivanje, raziskovanje in preprečevanje kaznivih dejanj: že vrsto let se ukvarja s kriminalistiko ♪
  5.      kriminalitéta  -e ž (ẹ̑) skupek, celota vseh izvršenih kaznivih dejanj: preprečevati kriminaliteto; kriminaliteta med mladino / gospodarska kriminaliteta ♦ jur. alkoholna kriminaliteta ki jo povzroča alkohol ♪
  6.      kriminálka  -e ž (ȃ) 1. literarno delo iz življenja in delovanja kriminalcev in kriminalistov: bral je predvsem kriminalke in stripe / napeta kriminalka / ekspr. roman je čisto navadna kriminalka // filmska upodobitev takega dela: gledati kriminalko / v kinu predvajajo same kriminalke 2. ženska oblika od kriminalec: kaznilnica za kriminalke ♪
  7.      krínka  -e ž (ȋ) predmet za zakritje, spremembo obraza: za ples si je nadel krinko; roparji so nosili krinke; imela je dobro krinko; pustne krinke; nosi krinko koze // ekspr., navadno s prilastkom kar prikriva, zakriva pravi videz, podobo česa: nadevati si krinko učenosti; sneti krinko amaterstva; pod krinko prijateljstva ga je izkoriščal; za to krinko se skriva njegova nemoč; krinka laži ● ekspr. pri njem je to samo krinka nepristno, lažno predstavljanje sebe; ekspr. končno mu je strgal krinko pokazal je njegovo pravo, resnično bistvo, podobo ♪
  8.      kriolít  -a m (ȋ) min. rudnina natrijev aluminijev fluorid: pridobivanje kriolita; uporaba kriolita pri pridobivanju aluminija / sintetični kriolit ♪
  9.      krípica  -e ž (í) manjšalnica od kripa: krompir je prevažal v kripici / stara kripica ♪
  10.      kríplje  m mn. neskl. (í) v tožilniku, v zvezah: star. napeti vse kriplje zelo se truditi, si prizadevati; ekspr. na vse kriplje se brani, si prizadeva zelo ♪
  11.      kriptomêrija  -e ž (é) bot., navadno v zvezi japonska kriptomerija parkovno zimzeleno drevo z iglastimi listi, po izvoru iz Japonske, Cryptomeria japonica ♪
  12.      kristál  -a m (ȃ) 1. min. telo s pravilno notranjo zgradbo in ravnimi mejnimi ploskvami: kremenov, silicijev kristal; ledeni kristal; kristali različnih kamnin, rudnin; rast in oblika kristalov / brezbarvni kristali / naravni, umetni kristali // ekspr., s prilastkom kar je zlasti po lesku podobno kristalu: snežni kristali so se lesketali v soncu / kristali solz 2. izdelek iz kristalnega stekla: kristali za lestenec / dragocen beneški kristal // kristalno steklo: kozarci iz kristala ♪
  13.      kristálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na kristal: a) veliki kristalni skupki; kristalna snov / kristalna oblika, ploskev / kristalna struktura / kristalni sladkor b) kristalna gora / čudovita kristalna palača c) v omari so se svetili kristalni kozarci; kristalno ogledalo 2. knjiž., ekspr. izredno čist, prozoren: kristalni vir; med gorami leži kristalno jezero / kristalne solze; pren. kristalen značaj // ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: kristalna čistost, prozornost vode / kristalni hlad ◊ fiz. kristalni mikrofon mikrofon, ki izkorišča električno napetost, povzročeno z deformacijo kristala; kem. kristalna voda voda, ki je v kristalu vezana na molekule; min. kristalna mreža shematični prikaz notranje zgradbe kristala; kristalno zrno kristal s pravilno notranjo zgradbo in nepravilno zunanjo obliko; teh. kristalno steklo svinčevo steklo, brušeno tako, da močno lomi svetlobne žarke kristálno prisl.: kristalno čist ♪
  14.      kristalizátor  -ja m (ȃ) 1. kem. naprava, v kateri kaj kristalizira: prodati kristalizator; dati v kristalizator 2. kem. snov, ki pospešuje kristalizacijo drugih snovi: ta snov je dober kristalizator 3. publ., ekspr. kdor daje čemu dokončno, jasno obliko, podobo: idejni kristalizator / knežji dvori so postali kristalizatorji kulturnih prizadevanj ♪
  15.      kristalográfski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kristalografijo: kristalografski opis ♦ min. kristalografska os os na kristalu, s pomočjo katere se določa lega posameznih kristalnih ploskev ♪
  16.      kristaloíd  -a m (ȋ) min. umetna snov v kristalni obliki, ki v raztopini prehaja skozi membrano: ločitev koloidov od kristaloidov ♪
  17.      kristjanizácija  -e ž (á) pokristjanjevanje: kristjanizacija Slovanov; proces kristjanizacije ♪
  18.      Krístusov  -a -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na Kristusa: Kristusovo trpljenje / Kristusovi apostoli ∙ šalj. biti v Kristusovih letih star triintrideset let ♦ rel. Kristusov namestnik papež 2. v medmetni rabi, v zvezi z rana izraža podkrepitev, poudarek: za pet Kristusovih ran, pomagaj ♪
  19.      kríten  -tna -o prid. (ȋ) teh. skozi katerega ne preseva barva podlage: kritni emajl, lak; premazati steno s kritno barvo ◊ ekon. kritna glavnica glavnica, namenjena za kritje prevzetih obveznosti zavarovalnic; jur. kritno dejanje dejanje, s katerim hudodelec prikrije drugo kaznivo dejanje ♪
  20.      kritêrij  -a m (é) navadno s prilastkom kar služi kot osnova za vrednotenje, primerjanje ali presojanje, merilo: določiti kriterij izbora avtorjev za antologijo; uveljaviti nove, strožje kriterije; zadostil je vsem formalnim kriterijem; ocenjevati po objektivnem, subjektivnem kriteriju; splošni kriteriji za določanje pokojnin / sprejema se vse, brez kriterija / upoštevati kriterij lepote, pravilnosti ◊ šport. krožna kolesarska dirka, pri kateri je zmagovalec kolesar, ki doseže največ točk ali ki ima najmanj trideset sekund prednosti ♪
  21.      kríti  kríjem nedov., krìl tudi kríl (í ȋ) 1. delati, da je kaj nevidno; pokrivati: čelo se ji ne vidi, ker ga krijejo gosti lasje; lahek plašč ji je kril ramena / oblak krije sonce / kriti hudodelca skrivati / ekspr. morje krije v sebi ogromno rib ima // delati, da je kaj komu neznano; prikrivati: ljudem je kril žalost / kriti huda, družbi nevarna dejanja; to si mi krila celo leto 2. na streho polagati kritino; pokrivati: pred dobrim letom je še kril strehe; kriti streho z opeko / redko hišo krije rdeča opeka // nav. ekspr., z oslabljenim pomenom biti na površju česa: gore že krije sneg; megla krije vso dolino / tema že krije zemljo 3. s seboj ali s svojim delom odvračati od koga nevarnost: drevo ga krije; s svojim telesom ga je kril / skušal je kriti umik čete / publ. moram si kriti glavo / streha komaj krije dva 4. zagotavljati z enako ali večjo vsoto denarja plačilo, izplačilo česa: kriti deficit; ne more kriti vseh izdatkov; stroške bo krilo podjetje; škoda se bo krila iz prihrankov poravnala / kriti z zlatom // publ. preskrbovati toliko izdelkov, blaga, stvari, kolikor jih kdo potrebuje, porabi, zadovoljevati: tovarna krije s svojimi izdelki polovico vseh jugoslovanskih potreb ● pog. kriti komu hrbet ščititi, varovati ga; ekspr. prst, zemlja ga krije je mrtev (in pokopan) ◊ šah. kriti tako zavarovati, da se prepreči vzetje kake figure brez večje žrtve, nevaren napad ali mat; šport. kriti biti točno drug za drugim v formacijah; kriti igralca spremljati in z dovoljenimi postopki ovirati nasprotnega igralca, zlasti pri igrah z žogo kríti se 1. pojavljati se istočasno ali v isti obliki: čas dogajanja se krije z njegovim odhodom; ta misel se krije z njegovo predstavo; pojma se ne krijeta 2. star. biti prikrit, skrivati se: tu se krije neka misel; za vsem tem se krijejo določene težnje / take ideje se krijejo v njegovi filozofiji krijóč -a -e: krijoča barva krít -a -o: ravnal je tako, da je bil vedno krit; ta denar je krit z državnim posojilom; s slamo krito poslopje ♪
  22.      kritizírati  -am nedov. (ȋ) ugotavljati in (javno) razlagati negativne sestavine česa: kritizirati društveno delo; kritizirati obstoječe družbene razmere; vsakogar kritizira / kritizirati pomanjkljivosti organizacije // negativno ocenjevati kaj: ne trpi, da ga kdo kritizira kritizíran -a -o: kritizirana sta bila tudi radio in televizija ♪
  23.      krítje  -a s (ȋ) 1. glagolnik od kriti: za kritje strehe je uporabljal skodle / določen je bil za kritje v napadu / kritje izgub, stroškov; skrb za kritje potreb / ček nima kritja zagotovljenega denarja za izplačilo ♦ ekon. zlato kritje v nekaterih državah zlato emisijske banke, ki bi s svojo vrednostjo lahko nadomestilo izdani denar 2. kraj, prostor, kjer se kdo krije, skriva: vojaki so se umaknili v kritje; utrjeno, varno kritje / iskali so si kritja za vsakim drevesom ♪
  24.      krív  -a -o prid. (ȋ í) 1. ki se odklanja, izstopa iz osnovne smeri: kriva črta; vse ploskve so krive; ravnilo je proti koncu krivo / kriv gaber / za klobukom je nosil kriva peresa krivčke, krivce // ki je tak zaradi svojega namena: kriv nož; kriva sablja / v roki je držal krivo palico // ki nima naravne, pravilne oblike: kriv nos; imel je kriv prst; krive noge / ekspr. posušen in kriv starec 2. v povedni rabi ki je povzročil kaj slabega, neprijetnega, nezaželenega: te nesreče je on kriv; biti kriv smrti; oče je kriv za tako stanje; čutiti se krivega / ekspr.: sam si je kriv; jaz mu nisem kriv // ki stori, navadno nehote, kaj slabega, neprijetnega, nezaželenega: sodišče je odločilo, da je kriv 3. jur. ki ni v skladu z dejstvi: kriva obtožba, ovadba; krivo pričevanje; kriva izpoved / kriva prisega kriva izpoved zapriseženega / nastopil je kot kriva priča // ekspr., redko lažen, napačen: dobil je krive informacije; širiti krive vesti // raba peša ki vsebuje kaj, kar v določenem okolju ni priznano za pravo, pravilno: širiti krive nauke; krivi nazori / kriva vera za pripadnike določene krščanske veroizpovedi vera, ki je zaradi nepriznavanja kake dogme druga, drugačna / star. po deželi so hodili krivi preroki ● ekspr., redko kriv pogled sovražen, nenaklonjen; ekspr. hoditi po krivih potih ravnati, delati nepravilno, moralno oporečno; pesn. sreča kriva nesreča; ekspr. ti učiš pa krivo vero tvoji nazori, nauki niso v skladu z določeno ideologijo, normami, navadami krívo prisl.: krivo se držati; krivo govoriti, misliti; krivo me je razumel; krivo soditi človeka; krivo raščene noge krívi -a -o sam.: po krivem dolžiti; publ. spoznali so ga za krivega sodišče je odločilo, da je kriv ♪
  25.      kriváč  -a m (á) nar. priprava za sekanje, obsekavanje, navadno z ukrivljenim koncem; klestilnik: Ko je ležala bukev na zemlji, sem jo pa s krivačem klestil in obsekaval (I. Tavčar) / iz žepa je potegnil krivač krivec ◊ obrt. ukrivljeno rezilo za usnje ♪

   12.279 12.304 12.329 12.354 12.379 12.404 12.429 12.454 12.479 12.504  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA