Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
eV (1.229-1.253) 
- márčevski -a -o prid. (á) marčen: topel marčevski dan ♪
- mármorjev -a -o prid. (á) zastar. marmoren, marmornat: marmorjev spomenik ♪
- maščeválec -lca [u̯c] m (ȃ) kdor koga maščuje ali se maščuje: maščevalec krivic, umorjenega očeta ♪
- maščeválen -lna -o prid. (ȃ) ki se (rad) maščuje: maščevalen človek; ne bodi tako maščevalen / maščevalen značaj / maščevalni naklepi; rodila se je maščevalna misel ♪
- maščeválka -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska, ki koga maščuje ali se maščuje: maščevalka umorjenega očeta; pren., pesn. vest, maščevalka zločina ♪
- maščeválnež -a m (ȃ) ekspr. maščevalen človek: ne bodi tak maščevalnež ♪
- maščeválnost -i ž (ȃ) lastnost, značilnost maščevalnega človeka: bojijo se ga zaradi njegove maščevalnosti / polotila se ga je maščevalnost; uboj iz maščevalnosti ♪
- maščevánje -a s (ȃ) neugodno dejanje, napravljeno komu kot odgovor za storjeno zlo, krivico: želja po maščevanju; ekspr.: kovati, kuhati maščevanje; prišel bo čas maščevanja ∙ ekspr. (nedolžna) kri kliče, vpije po maščevanju (po nedolžnem) umorjenega je treba maščevati; šalj. maščevanje je sladko // duševno stanje, v katerem se želi napraviti to dejanje: prevzelo ga je maščevanje; požig iz maščevanja / to je storil iz maščevanja; hiral je v maščevanju do sina // v zvezi krvno maščevanje, pri nekaterih (primitivnih) narodih navada, da praviloma moški član družinske skupnosti
ubije ubijalca ali člana njegove družinske skupnosti: tam še obstaja krvno maščevanje / to je bilo krvno maščevanje ♪
- maščeváti -újem dov. in nedov. (á ȗ) napraviti neugodno dejanje kot odgovor na storjeno zlo, krivico: maščevati krivico, razžalitev; maščevati bratovo smrt; sklenil je, da se bo maščeval; maščevati se komu; maščevati se za krivico, očeta; maščevati se nad kom maščeváti se nav. 3. os. povzročiti slabe, neprijetne posledice: malomarnost pri delu se bo kasneje zelo maščevala; to se jim bo še maščevalo ∙ vsaka krivica se maščuje maščeván -a -o: zločin je bil maščevan ♪
- maščevína -e ž (í) anat. maščobno tkivo: plast maščevine ♪
- máščevje -a s (á) anat. maščobno tkivo: podkožno maščevje ♪
- maševánje -a s (ȃ) glagolnik od maševati: pripraviti se za maševanje; navodila za maševanje ♪
- maševáti -újem nedov. (á ȗ) rel. opravljati mašo: mašuje vsak dan ob sedmih; maševati na prostem, v cerkvi / maševati za pokojnega očeta ♪
- matévž -a m (ẹ̑) gastr., navadno v zvezi belokranjski matevž pretlačen krompir in fižol z ocvirki ♪
- matévžast -a -o prid. (ẹ̑) nar. (nekoliko) pijan, vinjen: pili so žganje in kmalu so bili vsi matevžasti ♪
- Matjážev -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na pravljičnega kralja Matjaža: Matjaževa brada; spijo kot Matjaževa vojska dolgo, trdno ♪
- mávčev -a -o prid. (ā) mavčen: mavčev kipec, odlitek / mavčeva kaša ♦ med. mavčeva obveza ali mavčev povoj mavčna obveza ali mavčni povoj ♪
- mêčev -a -o (é) pridevnik od meč: mečev ročaj; mečeva konica ♪
- mečeválec -lca [lc in u̯c] m (ȃ) nekdaj kdor se bori z mečem: dober, spreten mečevalec; izvrsten mečevalec v dvobojih ♪
- mečevánje -a s (ȃ) glagolnik od mečevati se: učiti se mečevanja; tehnika, spretnost mečevanja ♪
- mečeváti se -újem se nedov. (á ȗ) nekdaj boriti se z mečem: trčila sta s ščiti in se začela mečevati ♪
- mèdkrajéven -vna -o prid. (ȅ-ẹ̄) ki je, poteka med kraji: krajevni in medkrajevni promet / medkrajevni telefonski pogovori; medkrajevna telefonska centrala, zveza // ki povezuje več krajev: medkrajevni avtobusi ♦ ptt bližinski medkrajevni telefonski promet promet med kraji na ožjem področju; medkrajevno telefonsko in telegrafsko omrežje omrežje, v katerem se vzpostavljajo telefonske in telegrafske zveze med posameznimi kraji mèdkrajévno prisl.: klicati koga medkrajevno; sam.: pog. ta telefonistka dela na medkrajevni v medkrajevni telefonski centrali ♪
- medlévati -am [med in mǝd] nedov. (ẹ́) star. medleti: v jeseni rastline medlevajo / ona medleva po njem ♪
- medlévica -e [med in mǝd] ž (ẹ̑) zastar. omedlevica: od groze je padla v medlevico; prve dni je preživela kot v medlevici ♪
- mehúrjevec -vca m (ú) kem. bojni plin, ki razjeda sluznico in kožo: zaščititi se proti mehurjevcem ♪
1.104 1.129 1.154 1.179 1.204 1.229 1.254 1.279 1.304 1.329