Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

eV (1.229-1.253)



  1.      márčevski  -a -o prid. (á) marčen: topel marčevski dan
  2.      mármorjev  -a -o prid. (á) zastar. marmoren, marmornat: marmorjev spomenik
  3.      maščeválec  -lca [c] m () kdor koga maščuje ali se maščuje: maščevalec krivic, umorjenega očeta
  4.      maščeválen  -lna -o prid. () ki se (rad) maščuje: maščevalen človek; ne bodi tako maščevalen / maščevalen značaj / maščevalni naklepi; rodila se je maščevalna misel
  5.      maščeválka  -e [k tudi lk] ž () ženska, ki koga maščuje ali se maščuje: maščevalka umorjenega očeta; pren., pesn. vest, maščevalka zločina
  6.      maščeválnež  -a m () ekspr. maščevalen človek: ne bodi tak maščevalnež
  7.      maščeválnost  -i ž () lastnost, značilnost maščevalnega človeka: bojijo se ga zaradi njegove maščevalnosti / polotila se ga je maščevalnost; uboj iz maščevalnosti
  8.      maščevánje  -a s () neugodno dejanje, napravljeno komu kot odgovor za storjeno zlo, krivico: želja po maščevanju; ekspr.: kovati, kuhati maščevanje; prišel bo čas maščevanja ∙ ekspr. (nedolžna) kri kliče, vpije po maščevanju (po nedolžnem) umorjenega je treba maščevati; šalj. maščevanje je sladko // duševno stanje, v katerem se želi napraviti to dejanje: prevzelo ga je maščevanje; požig iz maščevanja / to je storil iz maščevanja; hiral je v maščevanju do sina // v zvezi krvno maščevanje, pri nekaterih (primitivnih) narodih navada, da praviloma moški član družinske skupnosti ubije ubijalca ali člana njegove družinske skupnosti: tam še obstaja krvno maščevanje / to je bilo krvno maščevanje
  9.      maščeváti  -újem dov. in nedov.) napraviti neugodno dejanje kot odgovor na storjeno zlo, krivico: maščevati krivico, razžalitev; maščevati bratovo smrt; sklenil je, da se bo maščeval; maščevati se komu; maščevati se za krivico, očeta; maščevati se nad kom maščeváti se nav. 3. os. povzročiti slabe, neprijetne posledice: malomarnost pri delu se bo kasneje zelo maščevala; to se jim bo še maščevalo ∙ vsaka krivica se maščuje maščeván -a -o: zločin je bil maščevan
  10.      maščevína  -e ž (í) anat. maščobno tkivo: plast maščevine
  11.      máščevje  -a s (á) anat. maščobno tkivo: podkožno maščevje
  12.      maševánje  -a s () glagolnik od maševati: pripraviti se za maševanje; navodila za maševanje
  13.      maševáti  -újem nedov.) rel. opravljati mašo: mašuje vsak dan ob sedmih; maševati na prostem, v cerkvi / maševati za pokojnega očeta
  14.      matévž  -a m (ẹ̑) gastr., navadno v zvezi belokranjski matevž pretlačen krompir in fižol z ocvirki
  15.      matévžast  -a -o prid. (ẹ̑) nar. (nekoliko) pijan, vinjen: pili so žganje in kmalu so bili vsi matevžasti
  16.      Matjážev  -a -o prid. () nanašajoč se na pravljičnega kralja Matjaža: Matjaževa brada; spijo kot Matjaževa vojska dolgo, trdno
  17.      mávčev  -a -o prid. (ā) mavčen: mavčev kipec, odlitek / mavčeva kaša ♦ med. mavčeva obveza ali mavčev povoj mavčna obveza ali mavčni povoj
  18.      mêčev  -a -o (é) pridevnik od meč: mečev ročaj; mečeva konica
  19.      mečeválec  -lca [lc in c] m () nekdaj kdor se bori z mečem: dober, spreten mečevalec; izvrsten mečevalec v dvobojih
  20.      mečevánje  -a s () glagolnik od mečevati se: učiti se mečevanja; tehnika, spretnost mečevanja
  21.      mečeváti se  -újem se nedov.) nekdaj boriti se z mečem: trčila sta s ščiti in se začela mečevati
  22.      mèdkrajéven  -vna -o prid. (-ẹ̄) ki je, poteka med kraji: krajevni in medkrajevni promet / medkrajevni telefonski pogovori; medkrajevna telefonska centrala, zveza // ki povezuje več krajev: medkrajevni avtobusi ♦ ptt bližinski medkrajevni telefonski promet promet med kraji na ožjem področju; medkrajevno telefonsko in telegrafsko omrežje omrežje, v katerem se vzpostavljajo telefonske in telegrafske zveze med posameznimi kraji mèdkrajévno prisl.: klicati koga medkrajevno; sam.: pog. ta telefonistka dela na medkrajevni v medkrajevni telefonski centrali
  23.      medlévati  -am [med in mǝd] nedov. (ẹ́) star. medleti: v jeseni rastline medlevajo / ona medleva po njem
  24.      medlévica  -e [med in mǝd] ž (ẹ̑) zastar. omedlevica: od groze je padla v medlevico; prve dni je preživela kot v medlevici
  25.      mehúrjevec  -vca m (ú) kem. bojni plin, ki razjeda sluznico in kožo: zaščititi se proti mehurjevcem

   1.104 1.129 1.154 1.179 1.204 1.229 1.254 1.279 1.304 1.329  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA