Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

eV (1.201-1.225)



  1.      lókvanjev  -a -o (ọ̑) pridevnik od lokvanj: lokvanjev cvet
  2.      loncevéz  -a m (ẹ̑) nekdaj obrtnik, ki veže, povezuje (počeno) lončeno posodo: v vas je spet prišel loncevez
  3.      loncevézec  -zca m (ẹ̑) nekdaj obrtnik, ki veže, povezuje (počeno) lončeno posodo: srečati loncevezca z vozičkom
  4.      lončevína  -e ž (í) 1. izdelki iz (žgane) gline: prodajati na trgu lončevino; z ornamenti okrašena lončevina 2. obrt. glina slabše vrste: izdelovati posodo iz lončevine; skleda iz lončevine
  5.      lotévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od lotevati se: posledice napačnega lotevanja problemov
  6.      lotévati se  -am se nedov. (ẹ́) 1. z glagolskim samostalnikom delati prve akte, prva dejanja pri kakem delu, opravilu: previdno se loteva priprav 2. z glagolskim samostalnikom izraža nastop opravljanja dela, opravila, kot ga določa samostalnik: kdor ni vztrajen, naj se ne loteva tega posla; elipt.: lotevati se kulturnih nalog; napačno se loteva tega problema / z oslabljenim pomenom navdušeno se loteva vsakega dela ga opravlja, dela // s širokim pomenskim obsegom izraža nastopanje dejanja, kot ga določa sobesedilo: slikar se je loteval tudi tihožitij / gostje so se začeli lotevati vina 3. napadati: lotevati se drug drugega z noži / nikar se ga ne lotevaj v časopisu 4. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop telesnega, duševnega stanja, kot ga določa samostalnik: mislim, da se me loteva mrzlica; takrat se ga je že lotevala slepota; hrepenenje, jeza, nemir, otožnost, strah se ga loteva; loteval se ga je spanec // izraža nastopanje stanja, kot ga določa samostalnik, sploh: železa se že loteva rja
  7.      lôvčev  -a -o prid. (ó) nanašajoč se na lovca: pes je lovčev pomočnik / lovčev kmet kmet, ki stoji pri začetku igre pred lovcem
  8.      lučevína  -e ž (í) nekdaj smolnate borove trske za razsvetljavo: ribiči so pripravili lučevino za nočni lov
  9.      máčevje  -a s (á) nar. ivovje: mačevje raste ob vodi / nalomiti mačevja
  10.      madeževáti  -újem nedov.) knjiž. kaziti, kvariti, onečaščati: njegova duša je bila zdaj prosta vsega nizkotnega, kar jo je madeževalo
  11.      magnézijev  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na magnezij: magnezijev karbonat, klorid, oksid; magnezijeva zlitina ♦ grad. magnezijev fluat
  12.      mahagónijev  -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na mahagoni: mahagonijev les / mahagonijev furnir; mahagonijevo pohištvo / njegova polt je bila mahagonijeve barve
  13.      máhničevec  -vca m () pristaš Mahničevih kulturnih in verskih nazorov: hud, vnet mahničevec
  14.      máhničevski  -a -o prid. () tak kot pri Mahniču: mahničevsko prizadevanje / ekspr. človek mahničevskega kova
  15.      máhničevstvo  -a s () Mahničevi kulturni in verski nazori: boj z mahničevstvom
  16.      májev  -a -o prid. (á) redko majski, majniški: jasni majevi večeri
  17.      májevski  -a -o prid. () nanašajoč se na Maje: majevska in inkovska kultura / majevska piramida
  18.      majévtika  -e ž (ẹ́) filoz. metoda postavljanja vprašanj, da bi sogovornik prišel do spoznanja, znanja, ki je že v njem: Sokrat kot začetnik majevtike
  19.      makíjevec  -vca m () v francoskem okolju, med drugo svetovno vojno pripadnik makije: pridružiti se makijevcem; spopadi med Nemci in makijevci
  20.      maloštevílen  -lna -o prid. () publ. ki obstaja v majhnem številu: maloštevilne hiše; skrbno je hranila njegova maloštevilna pisma; taka najdišča so maloštevilna redka / veliki in maloštevilni narodi majhni
  21.      maloštevílnost  -i ž () publ. lastnost, značilnost maloštevilnega: maloštevilnost figur na sliki; maloštevilnost podatkov o pesnikovem življenju / maloštevilnost naroda majhnost
  22.      mándljev  -a -o prid. (á) 1. nanašajoč se na mandelj: mandljeva jedrca; mandljevo olje / mandljeva potica / mandljevo milo 2. mandeljnast, mandljast: mandljeve oči
  23.      mándljevec  -vca m (á) drevo ali grm s suličastimi listi, bledo rožnatimi ali belimi cveti in koščičastimi sadovi: cvetoči mandljevci; nasad mandljevcev
  24.      manéver  -vra m (ẹ́) 1. razporejanje in premikanje vojaških enot za čim lažjo izvedbo vojaške naloge: izvesti manever; hiter manever / četa je napravila manever / obkolitveni manever; slepilni manever za prevaranje nasprotnika / manever pred golom 2. sprememba smeri, načina vožnje za dosego česa: opraviti navigacijske manevre; z domiselnim manevrom se je s svojim avtomobilom vrinil med dve večji vozili; združevalni manever dveh satelitov; pren. miselni manever 3. nav. slabš. dejanje, ravnanje, s katerim se prikrito hoče kaj doseči: ta panika je le manever; manever pri predsedniku se mu je posrečil; spustiti se v kak manever; finančni, politični, propagandni, volilni, zakulisni manever 4. mn., voj. velika preizkušnja usposobljenosti vojske za primer vojne: imeti manevre; biti na manevrih; manevri na zahodu države / vojaški manevri / manever z ognjem obstreljevanje določenih objektov; prenos obstreljevanja z enih objektov na drugešah. poteze, s katerimi se izboljša položaj igralca
  25.      manevríranje  -a s () glagolnik od manevrirati: spretno manevriranje partizanskih enot na tem področju; teren za manevriranje / odlično pilotovo manevriranje; predpisi o manevriranju ladij / manevriranje z vesli / po dolgem manevriranju in taktiziranju pristati na kaj; diplomatsko manevriranje

   1.076 1.101 1.126 1.151 1.176 1.201 1.226 1.251 1.276 1.301  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA