Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
eV (11.851-11.875)
- komplimentírati -am nedov. (ȋ) knjiž. delati komplimente: kritika je le komplimentirala, namesto da bi stvarno in odkrito ocenjevala ♪
- komponénta in komponênta -e ž (ẹ̑; ȇ) knjiž. sestavni del, sestavina: najznačilnejša komponenta narodnosti je jezik; psihološka doživetja so sestavljena iz več komponent / publ. na nastanek umetnine vplivajo številne komponente faktorji ♦ fiz., mat. komponenta vektorja projekcija vektorja na dano smer // s prilastkom ta sestavni del glede na določeno značilnost: v njegovih delih prevladuje emocionalna komponenta; individualna in socialna komponenta vzgoje; važno vlogo ima tudi moralna komponenta ♪
- komponíranje -a s (ȋ) glagolnik od komponirati: posvetil se je komponiranju; v komponiranju ni uspel / komponiranje popevk / teh težav se je slikar pri komponiranju dobro zavedal; arhitektonsko komponiranje ♪
- kompostírati -am nedov. in dov. (ȋ) povzročati, delati, da se kaj spremeni v kompost: kompostirati plevel in listje / šota se kompostira dve leti ♪
- kompostíšče -a s (í) prostor za pripravljanje, shranjevanje komposta: odlagati odpadke na kompostišče; skrbno urejeno kompostišče ♪
- kompóstnica -e ž (ọ̑) 1. vrtn. prst iz dozorelega komposta: pognojiti s kompostnico; mešanica kompostnice, gnojevke in listovke // kompostna zemlja: saditi v kompostnico 2. agr. jama za pripravo komposta: izprazniti, napolniti kompostnico ♪
- kompót -a m (ọ̑) celo ali narezano sadje, kuhano v sladkani, začinjeni vodi: jesti, kuhati kompot; češnjev, jabolčni kompot / skodelica kompota ♪
- kompóten -tna -o (ọ̑) pridevnik od kompot: kompotne skodelice ♪
- kompozícija -e ž (í) 1. razporeditev in medsebojni odnos med glavnimi elementi, sestavinami umetniškega dela; gradnja, ustroj: pisati v kompoziciji drame; kompozicija pesmi, skladbe / v kompoziciji avtor ni izviren / notranja kompozicija romana / šola za arhitekturno kompozicijo; stebriščna kompozicija stavbe // nav. ekspr. razporeditev in medsebojni odnos med glavnimi elementi, sestavinami kake celote: izogiba se kričečih barvnih kompozicij / plastična kompozicija predmetov v izložbi razporeditev 2. glasbeno delo, skladba: v spored so uvrstili tudi eno njegovih kompozicij; klavirska kompozicija // veda o glasbenem delu: intenziven študij kompozicije / oddelek za kompozicijo na glasbeni akademiji 3. knjiž., navadno s prilastkom umetniško delo, zlasti slikarsko: razstava baročnih kompozicij; stene so okrašene z
mozaičnimi kompozicijami; končuje oljno kompozicijo / mesto slovi po mogočnih arhitekturnih kompozicijah 4. žel. več za transport pripravljenih, med seboj povezanih vagonov, brez lokomotive: kompozicija je iztirila; lokomotiva vleče kompozicijo potniških, tovornih vagonov / sestaviti vlakovno kompozicijo vlak ♪
- kompozicíjski tudi kompozícijski -a -o prid. (ȋ; í) 1. nanašajoč se na kompozicijo: drevesa so na tej sliki glavni kompozicijski element / drama ima svoj kompozicijski red / grad je bil s parkom organska kompozicijska celota / v glasbi se je pojavila vrsta novih kompozicijskih sistemov 2. nanašajoč se na komponiranje: skladatelj odlično obvlada kompozicijsko tehniko ♦ muz. kompozicijski stavek tehnično-kompozicijska uresničitev glasbenih idej kompozicíjsko tudi kompozícijsko prisl.: kompozicijsko je roman zelo dober ♪
- kompozicionálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kompozicijo: kompozicionalne posebnosti posameznih slikarjev / odmik od tradicionalnih kompozicionalnih shem ♪
- kompresíja -e ž (ȋ) 1. fiz. manjšanje prostornine plina zaradi večanja tlaka, stiskanje: zrak se pri kompresiji zelo segreje / izotermna kompresija 2. strojn. gib bata, pri katerem se plin ali para v valju stisne; kompresijski gib: pred kompresijo se sesalni ventil zapre ◊ med. pritisk na del organizma, ki ga povzroči novotvorba, krvavitev ali vnetje ♪
- kompresíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kompresijo: kompresijski tlak; kompresijska temperatura / kompresijski gib gib bata, pri katerem se plin ali para v valju stisne; kompresijski prostor najmanjši prostor v valju, ko je bat v skrajni legi; kompresijsko razmerje razmerje med prostorninama v valju, ko je bat v eni in v drugi skrajni legi ◊ med. kompresijska obveza obveza za ustavljanje krvavitev iz rane ♪
- komprésor -ja m (ẹ̑) strojn. stroj za zgoščevanje, stiskanje plina: strojnica z motorji in kompresorji / dvostopenjski kompresor // priprava za vrtanje, lomljenje trdih snovi, ki deluje na stisnjeni zrak: s kompresorjem je zavrtal v živo skalo; sveder kompresorja ♪
- komprésorski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na kompresor: kompresorska naprava / kompresorsko olje ♦ elektr. kompresorski hladilnik hladilnik, ki deluje na principu zniževanja temperature pri ekspanziji hladilne tekočine; strojn. kompresorska postaja kraj, prostor s kompresorji in rezervoarji za stisnjeni zrak ♪
- kompromís -a m (ȋ) sporazum, pri katerem vsaka od nasprotujočih si strani delno popusti pri svojih zahtevah, pogojih, delni sporazum: kompromis tu ni bil mogoč; skleniti kompromis; politični kompromis; kompromis med štirimi velesilami / doseči kompromis pri spornem vprašanju / ponudili so jim kompromis možnost kompromisne rešitve / slikar se je odločil za kompromis med tradicionalizmom in modernizmom // nav. slabš. popuščanje, odstopanje od svojih zahtev, načel v korist zahtev, načel drugega: to tvoje dejanje je kompromis; njegovo početje je izraz številnih kompromisov / meščanstvo je delalo kompromise s preostanki fevdalizma ● ekspr. ta človek ne pozna kompromisov je dosleden, načelen; ekspr. v teh stvareh je ravnal brez kompromisov dosledno, načelno ♪
- kompromísen -sna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kompromis: sprejeli so kompromisen predlog; najti kompromisno rešitev; vsebina deklaracije je kompromisna / slikarjeva kompromisna tehnika ♪
- kompromitírati -am dov. in nedov. (ȋ) zmanjšati, odvzeti ugled, veljavo komu z razkritjem resničnih ali namišljenih dejstev: kompromitiral je svojega dobrega prijatelja; kompromitirati koga pred javnostjo / taki posamezniki kompromitirajo celo organizacijo / zadnja akcija ga je popolnoma kompromitirala; pren., ekspr. kompromitirali so ideje marksizma kompromitírati se izgubiti ugled zaradi nepoštenega, nečastnega dejanja: voditelji so se pri ljudstvu kompromitirali; pazil je, da se ne bi kompromitiral / revija se je med okupacijo kompromitirala kompromitíran -a -o: kompromitirani politiki; kompromitirana teorija o rasni superiornosti ♪
- komunála -e ž (ȃ) pog. komunalne dejavnosti: skrbeti za razvoj komunale / referent za komunalo komunalne zadeve / žarg. iti na komunalo komunalni urad ♪
- komunálen -lna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na osnovne materialne pogoje življenja v naselju: komunalni objekti, naprave / povečana komunalna dejavnost; pomanjkljivo organizirane komunalne službe; cena komunalnih storitev / komunalni urad; komunalno podjetje / komunalni prispevek prispevek za kritje stroškov komunalne ureditve zazidalnega zemljišča; komunalne dejavnosti službe, ki vzdržujejo osnovne materialne pogoje življenja v naselju; komunalna ureditev zazidalnega zemljišča ureditev, ki zajema gradnjo cest, napeljavo vodovoda, elektrike, telefona, kanalizacije 2. publ. občinski: komunalna pristojnost / komunalni gozdovi ◊ polit. komunalni sistem politični sistem, ki temelji na komunah ♪
- komunicíranje -a s (ȋ) glagolnik od komunicirati: komuniciranje je bilo oteženo zaradi neznanja tujih jezikov; nujnost komuniciranja / komuniciranje vodstva tovarne s kolektivom / pomen radia in televizije v družbenem komuniciranju / sredstva množičnega komuniciranja obveščanja ♪
- komunicírati -am nedov. (ȋ) 1. izmenjavati, posredovati misli, informacije, sporazumevati se: komunicirajo vsak v svojem jeziku; gluhonema sta uspešno komunicirala s pomočjo dogovorjenih znakov / z njim se ni dalo več komunicirati / v vesoljskem centru komunicirajo s satelitom 2. publ. biti razumljiv, sprejemljiv: ta film slabo komunicira z gledalci ♪
- komunikácija -e ž (á) 1. sredstvo, objekt, po katerem je možno premikanje iz enega kraja v drugega: ta cesta je edina komunikacija, ki omogoča dostop v mesto; cestne, železniške komunikacije; gozdne komunikacije; javne komunikacije; gradnja strateško pomembnih komunikacij / strokovnjak za komunikacije / promet teče po novi komunikaciji 2. s prilastkom sredstvo, ki omogoča izmenjavo, posredovanje informacij; komunikacijsko sredstvo: moderne komunikacije; uporabljajo različne komunikacije: kurirsko službo, pošto, telefon / vizualne komunikacije za vizualno dojemanje 3. publ. komuniciranje, sporazumevanje: prepovedana je bila sleherna komunikacija; uporaba razglasnih desk za komunikacijo med udeleženci kongresa / potreba po duhovni komunikaciji ♪
- komunikacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na komunikacijo: a) komunikacijski objekti / komunikacijska dela b) komunikacijski satelit; brezžični komunikacijski sistem / komunikacijsko sredstvo; publ. množična komunikacijska sredstva časopisje, radio, televizija / jezik kot komunikacijsko sredstvo c) komunikacijske možnosti radia in televizije; iskanje komunikacijskih zvez med ljudmi ◊ fiz. komunikacijska posoda skupina posod, ki so med seboj pretočno povezane; vezna posoda ♪
- komuníst -a m (ȋ) član komunistične organizacije: komunisti so imeli kongres; organizirano revolucionarno delo komunistov / Zveza komunistov Jugoslavije // pristaš komunizma: komunisti so imeli vedno več ugleda ♪
11.726 11.751 11.776 11.801 11.826 11.851 11.876 11.901 11.926 11.951