Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

eV (1.179-1.203)



  1.      levkoplást  -a m () poljud. lepljiv trak za na kožo, zlasti za pritrjevanje ovoja ali gaze, strok. (lepilni) obliž: nalepiti, odstriči levkoplast ◊ nav. mn., bot. tvorba v celicah zlasti podzemeljskih delov rastline, ki vsebuje rezervne snovi
  2.      levljênje  -a s (é) glagolnik od leviti se: levljenje kač, rakov
  3.      levnják  -a m (á) zaprt prostor za leve: otroci občudujejo leve v levnjaku
  4.      levo...  ali lévo... prvi del zloženk (ẹ́) nanašajoč se na levi: levoročen; levosučen
  5.      levorôčen  in levoróčen -čna -o prid. (ō; ọ̄) knjiž. nanašajoč se na levo roko: levoročna klavirska igra ♦ obrt. levoročni šivalni stroj šivalni stroj, ki ima pogonsko kolo na levi strani
  6.      lévost  -i ž (ẹ́) nagnjenost, usmerjenost v levo: poševnost in levost pisave
  7.      levostránski  -a -o prid. (á) knjiž. nanašajoč se na levo stran: levostranska lega v spanju / levostranska operacija pljuč
  8.      lévosúčen  -čna -o prid. (ẹ́-ū) fiz., kem., navadno v zvezi s snov ki suka polarizacijsko ravnino v levo
  9.      lêvov  tudi lévov -a -o (ē; ẹ̄) pridevnik od lèv: levova griva
  10.      lévt  -a m (ẹ̑) navt. istrski ribiški čoln z enim jamborom in latinskim jadrom
  11.      lílijevka  -e ž (í) nav. mn., bot. rastline z enojnim cvetnim odevalom iz šestih enakih listov, Liliaceae
  12.      lisičevína  in lisíčevina -e ž (í; í) lisičje krzno: kučma iz lisičevine
  13.      ljótičevec  -vca m (ọ̑) privrženec srbskega protirevolucionarnega politika Dimitrija Ljotića: propaganda ljotičevcev // med narodnoosvobodilnim bojem pripadnik protipartizanskih enot Dimitrija Ljotića: ljotičevci in nedičevci
  14.      locnjévka  in lôcnjevka -e ž (ẹ̄; ó) nar. belokranjsko košara z locnom: prinesti malico v locnjevki
  15.      ločeválen  -lna -o prid. () 1. s katerim se ločuje: ločevalni postopek 2. lingv. ki izraža različnost, drugačnost: mesto poudarka v besedi ima včasih tudi ločevalni pomen
  16.      ločevánje  -a s () glagolnik od ločevati: združevanje in ločevanje / od tod izvira ločevanje med veliko in malo divjadjo / publ. takrat se je začelo ločevanje duhov
  17.      ločeváti  -újem nedov.) 1. delati, da kaj ni več skupaj s čim drugim: stroj ločuje bombažna vlakna od semenja / po dolgem času sta se sešla, pa ju že ločujejo 2. videti, občutiti različnost med osebami, stvarmi, pojmi: ločevati dobro od slabega; kritik očitno ne ločuje tega pesnika od drugih nepomembnih avtorjev 3. biti, nahajati se vmes: posamezne pesniške cikle ločujejo vinjete; visok zid ločuje vrt od ceste; pren. globok prepad ločuje razvite in nerazvite dežele ločeváti se 1. knjiž. biti različen, drugačen: takrat se je kmet zelo ločeval od meščana; ta prizadevanja se ločujejo od prejšnjih 2. biti v (sodnem) postopku za prenehanje zakonske zveze, strok. razvezovati se: slišal sem, da se ločujeta // večkrat se ločiti, se razvezati: filmski igralci se radi poročajo in ločujejo ● star. slika kaže, kako se sin ločuje od matere poslavlja; star. ločevati se s tega sveta umirati ločujóč -a -e: govoril je jasno, ločujoč bistveno od nebistvenega; ločujoči znaki
  18.      ločítev  -tve ž () glagolnik od ločiti: a) ločitev rude od jalovine / ločitev cerkve od države; ločitev sodstva od uprave / publ. ločitev duhov razcepitev v nazorsko različne skupine b) po ločitvi se je preselil v drug kraj; tožba za ločitev; vzrok za ločitev / ločitev zakona c) ločitev od dekleta je bila težka; ločitev od domačega kraja / ne jokaj, ločitev bo kratka ne bova dolgo ločenavznes. zdaj bije ura ločitve zdaj se moramo ločitijur. ločitev (od mize in postelje) v cerkvenem pravu pri kateri zakonca pretrgata zakonsko skupnost, ostaneta pa v zakonski zvezi
  19.      lójev  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na loj: lojev duh / lojeva sveča
  20.      lójevec  -vca m (ọ̑) min. rudnina listasti magnezijev silikat s hidroksilno skupino: delati iz lojevca smukec
  21.      lójevka  -e ž (ọ̑) redko lojena sveča: vtakniti lojevko v svečnik
  22.      lókev  -kve tudi lókva -e ž (ọ̄) 1. nar. mlaka, luža: lokev za hišo / napajati na lokvi 2. zastar. morska plitvina: beneške lokve
  23.      lókvanjev  -a -o (ọ̑) pridevnik od lokvanj: lokvanjev cvet
  24.      loncevéz  -a m (ẹ̑) nekdaj obrtnik, ki veže, povezuje (počeno) lončeno posodo: v vas je spet prišel loncevez
  25.      loncevézec  -zca m (ẹ̑) nekdaj obrtnik, ki veže, povezuje (počeno) lončeno posodo: srečati loncevezca z vozičkom

   1.054 1.079 1.104 1.129 1.154 1.179 1.204 1.229 1.254 1.279  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA