Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

eV (1.176-1.200)


  1.      levkemíja  -e ž (ȋ) med. bolezen, za katero je značilen pojav rakavih belih krvničk v krvi, belokrvnost: imeti levkemijo; umreti, zboleti za levkemijo; bolnik z levkemijo ♪
  2.      levkocít  -a m (ȋ) nav. mn., biol. brezbarvna krvna celica, ki se giblje s panožicami; bela krvnička, belo krvno telesce: število levkocitov v krvi se je zmanjšalo; vrste levkocitov; levkociti in eritrociti ♪
  3.      levkója  -e ž (ọ̑) vrtn. grmičasta vrtna ali lončna rastlina s sivkastimi listi in raznobarvnimi cveti v socvetjih, Matthiola incana: gojiti levkoje ♪
  4.      levkoplást  -a m (ȃ) poljud. lepljiv trak za na kožo, zlasti za pritrjevanje ovoja ali gaze, strok. (lepilni) obliž: nalepiti, odstriči levkoplast ◊ nav. mn., bot. tvorba v celicah zlasti podzemeljskih delov rastline, ki vsebuje rezervne snovi ♪
  5.      levljênje  -a s (é) glagolnik od leviti se: levljenje kač, rakov ♪
  6.      levnják  -a m (á) zaprt prostor za leve: otroci občudujejo leve v levnjaku ♪
  7.      levo...  ali lévo... prvi del zloženk (ẹ́) nanašajoč se na levi: levoročen; levosučen ♪
  8.      levorôčen  in levoróčen -čna -o prid. (ō; ọ̄) knjiž. nanašajoč se na levo roko: levoročna klavirska igra ♦ obrt. levoročni šivalni stroj šivalni stroj, ki ima pogonsko kolo na levi strani ♪
  9.      lévost  -i ž (ẹ́) nagnjenost, usmerjenost v levo: poševnost in levost pisave ♪
  10.      levostránski  -a -o prid. (á) knjiž. nanašajoč se na levo stran: levostranska lega v spanju / levostranska operacija pljuč ♪
  11.      lévosúčen  -čna -o prid. (ẹ́-ū) fiz., kem., navadno v zvezi s snov ki suka polarizacijsko ravnino v levo ♪
  12.      lêvov  tudi lévov -a -o (ē; ẹ̄) pridevnik od lèv: levova griva ♪
  13.      lévt  -a m (ẹ̑) navt. istrski ribiški čoln z enim jamborom in latinskim jadrom ♪
  14.      lílijevka  -e ž (í) nav. mn., bot. rastline z enojnim cvetnim odevalom iz šestih enakih listov, Liliaceae ♪
  15.      lisičevína  in lisíčevina -e ž (í; í) lisičje krzno: kučma iz lisičevine ♪
  16.      ljótičevec  -vca m (ọ̑) privrženec srbskega protirevolucionarnega politika Dimitrija Ljotića: propaganda ljotičevcev // med narodnoosvobodilnim bojem pripadnik protipartizanskih enot Dimitrija Ljotića: ljotičevci in nedičevci ♪
  17.      locnjévka  in lôcnjevka -e ž (ẹ̄; ó) nar. belokranjsko košara z locnom: prinesti malico v locnjevki ♪
  18.      ločeválen  -lna -o prid. (ȃ) 1. s katerim se ločuje: ločevalni postopek 2. lingv. ki izraža različnost, drugačnost: mesto poudarka v besedi ima včasih tudi ločevalni pomen ♪
  19.      ločevánje  -a s (ȃ) glagolnik od ločevati: združevanje in ločevanje / od tod izvira ločevanje med veliko in malo divjadjo / publ. takrat se je začelo ločevanje duhov ♪
  20.      ločeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. delati, da kaj ni več skupaj s čim drugim: stroj ločuje bombažna vlakna od semenja / po dolgem času sta se sešla, pa ju že ločujejo 2. videti, občutiti različnost med osebami, stvarmi, pojmi: ločevati dobro od slabega; kritik očitno ne ločuje tega pesnika od drugih nepomembnih avtorjev 3. biti, nahajati se vmes: posamezne pesniške cikle ločujejo vinjete; visok zid ločuje vrt od ceste; pren. globok prepad ločuje razvite in nerazvite dežele ločeváti se 1. knjiž. biti različen, drugačen: takrat se je kmet zelo ločeval od meščana; ta prizadevanja se ločujejo od prejšnjih 2. biti v (sodnem) postopku za prenehanje zakonske zveze, strok. razvezovati se: slišal sem, da se ločujeta // večkrat se ločiti, se razvezati: filmski igralci se radi poročajo in ločujejo ● star. slika kaže, kako se sin ločuje od matere poslavlja; star. ločevati se s tega sveta umirati ločujóč -a -e: govoril je jasno, ločujoč bistveno od nebistvenega; ločujoči znaki ♪
  21.      ločítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od ločiti: a) ločitev rude od jalovine / ločitev cerkve od države; ločitev sodstva od uprave / publ. ločitev duhov razcepitev v nazorsko različne skupine b) po ločitvi se je preselil v drug kraj; tožba za ločitev; vzrok za ločitev / ločitev zakona c) ločitev od dekleta je bila težka; ločitev od domačega kraja / ne jokaj, ločitev bo kratka ne bova dolgo ločena ∙ vznes. zdaj bije ura ločitve zdaj se moramo ločiti ♦ jur. ločitev (od mize in postelje) v cerkvenem pravu pri kateri zakonca pretrgata zakonsko skupnost, ostaneta pa v zakonski zvezi ♪
  22.      lójev  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na loj: lojev duh / lojeva sveča ♪
  23.      lójevec  -vca m (ọ̑) min. rudnina listasti magnezijev silikat s hidroksilno skupino: delati iz lojevca smukec ♪
  24.      lójevka  -e ž (ọ̑) redko lojena sveča: vtakniti lojevko v svečnik ♪
  25.      lókev  -kve tudi lókva -e ž (ọ̄) 1. nar. mlaka, luža: lokev za hišo / napajati na lokvi 2. zastar. morska plitvina: beneške lokve ♪

   1.051 1.076 1.101 1.126 1.151 1.176 1.201 1.226 1.251 1.276  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA