Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

eV (11.601-11.625)


  1.      kmetíček  -čka m (ȋ) manjšalnica od kmetič: ubog kmetiček; tam so stale hišice kmetičkov in kočarjev ♪
  2.      kmetíja  -e ž (ȋ) zemljišče s hišo in gospodarskimi poslopji: kmetija leži na sončni rebri; imajo kmetijo; kupiti, prodati kmetijo; samotna kmetija / kmetija brez dolga / kmetija je dobro obdelana / priženil se je na kmetijo / ekspr. poprijel se je kmetije kmetovanja / cela kmetija nekdaj posestvo, ki obsega približno 15 do 20 ha; mala kmetija posestvo, ki obsega navadno do 5 ha; srednja kmetija posestvo, ki obsega navadno od 5 do 10 ha; velika kmetija posestvo, ki obsega navadno nad 10 ha ♦ zgod. kraljevska kmetija fevdalcu podeljena nemška kolonizacijska enota, ki obsega približno 50 ha ♪
  3.      kmetíjec  -jca m (ȋ) kdor se poklicno ukvarja s kmetijstvom: kmetijci in gozdarji / klub mladih kmetijcev ♪
  4.      kmétov  -a -o (ẹ́) svojilni pridevnik od kmet: kmetov gozd / kmetovo prizadevanje je bilo zaman ♪
  5.      kmétski  -a -o prid. (ẹ̑) raba peša kmečki: bil je otrok kmetskih staršev; kmetska dekleta / v bližini je stala velika kmetska hiša / kmetski pridelki kmétsko prisl.: bila je (po) kmetsko oblečena ♪
  6.      knájpati se  -am se nedov. (ȃ) med. utrjevati se, zdraviti se po metodi S. Kneippa: že dolga leta se knajpa; knajpati se dnevno ♪
  7.      knéftra  -e ž (ẹ̑) nižje pog. jermen, ki med čevljarskim delom drži čevelj trdno na kolenih: vajenca je pretepel s kneftro; močna kneftra ♪
  8.      knéz  -a m (ẹ̑) 1. v nekaterih deželah plemič, za stopnjo višji od grofa: zbrali so se baroni, grofi in knezi // vladar kneževine: voliti kneza / postal je knez 2. rel., v zvezi cerkveni knez, nekdaj visok cerkveni dostojanstvenik: sprejema so se udeležili tudi cerkveni knezi ◊ zgod. deželni knez v fevdalizmu vladar v posamezni deželi; volilni knez v rimsko-nemškem cesarstvu vsak od sedmih fevdalcev, ki je imel pravico voliti novega vladarja; zool. knez pisana morska riba z dolgo hrbtno plavutjo, Coris julis ♪
  9.      kníttelvêrz  -a [-itǝl-] m (ȋ-ȇ) lit. navadno četverostopni jambski verz z zaporedno rimo: pesnitev v knittelverzih ♪
  10.      knjíga  -e ž (í) 1. večje število trdno sešitih tiskanih listov: knjiga ima tristo strani; odpreti, zapreti knjigo; listati po knjigi; debela, drobna, tanka knjiga; velik format knjige; hrbet, platnice knjige; obsežna zbirka knjig / broširana, kartonirana, v usnje vezana knjiga; žepna knjiga manjša, cenena broširana knjiga / omara za knjige // delo, stvaritev v taki obliki: brati, napisati zanimivo knjigo; dobra knjiga; leposlovna, strokovna, znanstvena knjiga; poučna, zabavna knjiga; knjiga nabožne vsebine; knjiga o umetnosti / knjiga obravnava aktualne politične dogodke / podaril mu je knjigo pravljic / kuharska knjiga z navodili za kuhanje, serviranje jedi; šolske knjige učbeniki; pren., knjiž. učiti se iz knjige narave, življenja 2. navadno s prilastkom kot knjiga trdno sešiti listi za uradne zapise: ta knjiga je že popisana / voditi knjige / blagajniška knjiga knjiga ali kartoteka, v katero se vpisujejo vplačila in izplačila; blagovna knjiga v katero se vpisuje sprejemanje in izdajanje blaga; dolgovna knjiga dolžnikov; dopisna knjiga zvezek, knjiga za interna obvestila, sporočila; inventarna knjiga s seznamom inventariziranih predmetov; matična knjiga // tako sešiti listi za zapisovanje, vpisovanje: vpisati se v knjigo / pritožna knjiga; spominska knjiga; žalna knjiga v kateri se s podpisom izrazi sožalje ob smrti najvišjih državnikov tujih držav 3. večja enota obsežnejšega literarnega besedila: tretje poglavje druge knjige / roman v treh knjigah ● ekspr. te knjige so vogelni kamen v naši kulturi so zelo pomembne; pog. knjiga gre v denar proda se dosti izvodov knjige; knjiž. knjiga je zagledala beli dan je izšla; dijak sploh ni odprl knjige se ni učil, bral; ekspr. požirati knjige hitro, površno brati; veliko brati; ekspr. zmeraj bulji v knjige veliko bere, študira; pog., ekspr. kar naprej čepi pri knjigah bere, študira; on ji je neprebrana knjiga ne pozna njegovih lastnosti; knjiž. ta človek je odprta knjiga očitno kaže svoja čustva, namene; ekspr. to je knjiga vseh knjig zelo dobra ◊ adm. dostavna knjiga v kateri naslovnik s podpisom potrdi prejem pošiljke; film. snemalna knjiga dramsko besedilo, opremljeno z umetniškimi in tehničnimi napotki za snemanje na filmski, magnetoskopski trak; fin. glavna knjiga knjiga ali kartoteka, sestavljena iz sintetičnih kontov; temeljna poslovna knjiga za kronološko evidenco poslovnih dogodkov; jur. zemljiška knjiga s podatki o pravnih razmerjih zemljišča; navt. mednarodna signalna knjiga s šiframi za sporazumevanje z ladjami in pristanišči vseh narodov, držav; mednarodni signalni kodeks; polit. bela knjiga zbirka mednarodnih diplomatskih dokumentov, ki jih kaka država objavi o državi, s katero je v sporu ♪
  11.      knjigotísk  -a m (ȋ) tisk. tehnika visokega tiska s črk in klišejev: tiskati v knjigotisku ♪
  12.      knjigovódski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na knjigovodstvo: knjigovodski podatki / dobro organizirana knjigovodska služba / knjigovodski kader / knjigovodski tečaj ♦ adm. knjigovodski mostiček črta, s katero se izpolni nepopisani prostor pri zaključevanju poslovnih knjig; fin. knjigovodski račun konto; knjigovodska listina listina, na temelju katere se zapiše poslovni dogodek v konte ♪
  13.      knjigovódstven  -a -o prid. (ọ̑) knjigovodski: knjigovodstvena evidenca / knjigovodstveno osebje ♪
  14.      knjigovódstvo  -a s (ọ̑) dejavnost, ki se ukvarja z zapisovanjem poslovnih dogodkov v zvezi s premoženjem: knjigovodstvo imajo dobro organizirano / služba družbenega knjigovodstva državni organ, ki nadzira uporabljanje družbenega premoženja ♦ fin. dvojno, enojno knjigovodstvo; materialno knjigovodstvo količinska in vrednostna evidenca o stanju in gibanju zalog materiala; prenosno knjigovodstvo pri katerem se prepiše poslovni dogodek iz dnevnika na konte // žarg. oddelek v delovni organizaciji, ki opravlja to dejavnost: odšel je v knjigovodstvo ♪
  15.      knjíštvo  -a s (ȋ) star. književnost, literatura: nabožno knjištvo / najslavnejša dela svetovnega knjištva ♪
  16.      knjížen  -žna -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na knjigo: knjižni hrbet, ovitek; nagrada za najboljšo knjižno opremo / knjižna omara, polica / knjižni sejem; novosti s knjižnega trga / knjižni katalog, oglas; delo je izšlo v priljubljeni knjižni zbirki / uveljavil se je kot knjižni ilustrator / njegove pesmi so izšle v knjižni obliki ∙ ekspr. knjižni molj kdor zelo veliko bere, študira // redko književen, literaren: izdajati knjižni časopis / delo je njegov knjižni prvenec 2. lingv. nanašajoč se na kodificirani jezik jezikovne, narodnostne skupnosti: knjižni jezik; knjižna izreka 3. ki se rabi za knjiženje: knjižni stroj ◊ ekon. knjižni denar imetje na bančnem računu, ki se uporablja kot plačilno sredstvo; tisk. knjižni tisk tehnika visokega tiska s črk in klišejev knjížno prisl.: ta izraz zveni nekoliko knjižno ♪
  17.      knjížica  -e ž (í) manjšalnica od knjiga: brati knjižico; listati po knjižici; drobna knjižica praktičnih nasvetov / vpisati v knjižico / čekovna knjižica sešitek čekovnih golic; delovna knjižica dokument, ki izkazuje delavčev poklic in delovno dobo; hranilna knjižica v katero se vpisujejo varčevalčeve vloge, dvigi in obresti; vojaška knjižica dokument, ki izkazuje identiteto, uspeh med služenjem vojaškega roka in kasneje vojno razporeditev vojaškega obveznika; zdravstvena knjižica dokument o zdravstvenem zavarovanju z najvažnejšimi podatki o zdravljenju ♦ šol. dijaška knjižica nekdaj knjižica za vpis dijakovega uspeha in vedenja ♪
  18.      knjížiti  -im nedov. (í ȋ) fin. zapisovati poslovne dogodke v konte: knjižiti izdajo blaga, naročila / knjižiti v dobro vpisovati odobritev na desno stran, v desno kolono (knjigovodskih) kontov // dov. in nedov. vknjižiti: dobiček so knjižili na poseben bančni račun knjížen -a -o: pošiljka je že knjižena ♪
  19.      knjížnica  -e ž (ȋ) 1. ustanova, ki sistematično zbira, hrani in izposoja knjige: knjižnica ima nekaj zelo dragocenih rokopisov; knjižnica vpisuje nove člane; izposoditi si knjigo v knjižnici / ljudska, pionirska, študijska, znanstvena knjižnica / Narodna in univerzitetna knjižnica // sistematično urejena zbirka knjig: dopolnjevati knjižnico z novimi knjigami; ima bogato knjižnico; zasebna knjižnica // prostor ali stavba, kjer so urejene in shranjene knjige: študira v knjižnici; čaka ga pred knjižnico 2. s prilastkom zbirka knjig iste izdaje in podobne vsebine: ima vse knjige knjižnice Sinjega galeba; urednik Zabavne knjižnice ♪
  20.      knjížničen  -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na knjižnico: knjižnični inventar; dopolnjevati knjižnično gradivo / razširiti knjižnično mrežo ♪
  21.      knjížnost  -i ž (ȋ) zastar. književnost, literatura: narod z bogato knjižnostjo / leposlovna knjižnost ♪
  22.      knockdown  -a [nòkdáu̯n] m (ȍ-á) šport. stanje pri boksu, ko sodnik zaradi oslabelosti enega od igralcev prekine dvoboj za največ deset sekund: v prvi rundi je bil v knockdownu // udarec, ki povzroči to stanje: dobil je knockdown ♪
  23.      know-how  -a [nóu̯háu̯] m (ọ̑-ȃ) knjiž. na raziskovanju, izkušnjah temelječe znanje, zlasti tehnično, za (praktično) uresničitev zastavljenih nalog: biti odvisen od tujega know-howa; tehnološki know-how ♪
  24.      knúta  -e ž (ú) v ruskem okolju, nekdaj bič s tremi, na koncu razpletenimi jermeni z vozli: udariti s knuto / obsodili so ga na sto udarcev s knuto; pren., ekspr. trepetati pod knuto izkoriščevalcev ♪
  25.      ko  vez. I. v odvisnih stavkih 1. v časovnih odvisnih stavkih za izražanje a) da se dejanje odvisnega stavka godi istočasno z dejanjem nadrednega: ko sem se bližal domu, me je oče čakal pred vrati; ko se je prebudil, je stalo sonce že visoko / ekspr. so dnevi, ko ne more nič delati / s prislovom: medtem ko stopa po gozdu, poči strel; kmet zaloti zajca, ravno ko obira zelnato glavo b) da se dejanje odvisnega stavka zgodi pred dejanjem v nadrednem: ko prideš domov, napiši pismo; o tem se pogovoriva, ko se vrnem / s prislovom: brž ko se vreme izboljša, se odpravim na pot; potem ko so otroci odrasli, so se razkropili po svetu; pokliči me, takoj ko se vrneš c) nav. ekspr. da se dejanje odvisnega stavka zgodi po dejanju nadrednega: ne bo dolgo, ko bomo pod svojo streho / s prislovom za novico sem zvedel, še prej ko sem se vrnil preden // navadno v zvezi medtem ko za poudarjanje nasprotja, različnosti med dejanjem nadrednega in odvisnega stavka: medtem ko sem se jaz moral učiti, so hodili drugi v kino; oni imajo vino, medtem ko pijemo mi samo vodo / publ.: medtem ko naši prevozniki niso povišali cen, so tuji podvojili stroške prevoza; lani je imela industrija precej težav, medtem ko je položaj letos mnogo boljši letos pa 2. ekspr., v vzročnih odvisnih stavkih, navadno okrepljen za izražanje dejstva, da je vsebina odvisnega stavka vzrok dogajanju v nadrednem: zdaj pa imaš, ko si tako nerodna; kaj bi tajil, ko pa je res; ne more brati, ko pa nima očal pri sebi 3. knjiž., v pogojnih odvisnih stavkih, s pogojnim naklonom za izražanje pogoja, s katerim se uresniči dejanje nadrednega stavka; če: prav rad bi ti posodil, ko bi imel toliko / ko bi se bil fant vsaj malo učil, bi bil izdelal // ekspr., z oslabljenim pomenom za izražanje želje ali omiljenega ukaza: ko bi si le dal kaj dopovedati; ko bi ti vedela, kako je pri nas hudo; prosil bi vas, ko bi mi dali koga za spremstvo / kaj, ko bi poslali po zdravnika 4. knjiž., nav. ekspr., v dopustnih odvisnih stavkih, navadno okrepljen za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči; čeprav: ko bi tudi imel, tebi ne bi dal; tudi v kuhinjo ni pogledala, ko je sicer rada stopila tja 5. knjiž., v primerjalnih odvisnih stavkih, s pogojnim naklonom ali v zvezi z da za izražanje približne, dozdevne podobnosti; kakor, kot: pregiba ustnice, ko da moli; odskočil je, ko da bi ga (bila) kača pičila 6. ekspr., v primerjalnih odvisnih stavkih, s primernikom za izražanje sorazmernosti z dejanjem nadrednega stavka: bolj ko vpije, manj ga poslušajo; dalj ko je bral, bolj ga je povest zanimala ll. pog., med členi v stavku kakor, kot: a) dela ko v prejšnjih časih b) letošnja prireditev je lepša ko lanska / ni tako močen ko brat / ni mi pisal več ko enkrat c) vede se ko gospodar / drži se ga ko klop; krade ko sraka; molči ko grob; bled ko zid; lačen ko volk; star ko zemlja; tema je ko v rogu č) tega ne povej drugemu ko njemu ● nar. zahodno ko hitro je stopil iz hiše, ga je zmrazilo kakor hitro; ekspr. naj pride prej ko mogoče ali prej ko prej kar se da hitro, kar najhitreje; prim. bržkobrž, prejkoprej, slejkoprej ♪

   11.476 11.501 11.526 11.551 11.576 11.601 11.626 11.651 11.676 11.701  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA