Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

eV (11.551-11.575)


  1.      klinkáč  -a m (á) zool., v zvezi mali klinkač ptica ujeda, živeča v gozdovih vzhodne Evrope in Male Azije, Aquila pomarina ♪
  2.      klípsna  -e ž (ȋ) nižje pog. zaponka, sponka: kolesar si je spel hlačnice s klipsnami / smučarski čevlji na klipsne ♪
  3.      kliring  tudi clearing -a [klír-] m (ȋ) ekon. obračunavanje zunanjetrgovinskih terjatev in obveznosti med dvema državama v valuti, določeni s sporazumom: referent za kliring / blagovni, turistični kliring / plačevati v kliringu ♪
  4.      klistíranje  -a s (ȋ) glagolnik od klistirati: cevka za klistiranje ♪
  5.      klišárna  -e ž (ȃ) delavnica, obrat za izdelovanje klišejev: barvne klišeje so naredili v klišarni Ljudske pravice; ročna stavnica in klišarna ♪
  6.      kljúb  predl. (ȗ) z dajalnikom za izražanje dejstva, ki bi moglo ali moralo kaj preprečiti, pa ne prepreči: iti na sprehod kljub dežju; zborovati kljub prepovedi; uspeti kljub vsem težavam // v prislovni rabi, navadno v zvezi kljub temu izraža nasprotje s prej povedanim: reven je. Kljub temu je radodaren; ranjen je bil, pa je kljub temu prišel do tovarišev / kljub vsemu ga ima še rada kljúb tému da vez., v dopustnih odvisnih stavkih čeprav: večerja nama ni teknila, kljub temu da je bila okusna / piše se tudi z vejico hoče naprej kljub temu, da ne zna poti ♪
  7.      kljubést  -i ž (ẹ̑) zastar. kljubovalnost: prevzela jo je kljubest in jeza / iz kljubesti ni spregovoril ♪
  8.      kljuboválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor (rad) kljubuje: fant je velik kljubovalec / ekspr. orel, ta kljubovalec viharjev ♪
  9.      kljubováti  -újem nedov. (á ȗ) z dajalnikom 1. namerno drugače delati, kot se želi, zahteva: fant mu kljubuje; spet kljubujeta očetu / kljubovati modi, predpisom / ekspr. ta človek kljubuje vsemu svetu 2. ekspr. biti odporen proti čemu: kljubovati prehladu / uspešno kljubuje starosti / stolp še danes kljubuje viharjem // uspešno upirati se: dolgo so kljubovali sovražniku / kljubovati nevarnosti kljubováje: tam je stala, kljubovaje morju kljubujóč -a -e: na obrazu je imel jezen, kljubujoč izraz; prisl.: kljubujoče gledati ♪
  10.      kljúč  -a m (ú) 1. kovinska priprava za zaklepanje in odklepanje ključavnice: vzeti ključ iz žepa; vtakniti ključ v ključavnico; odkleniti, zakleniti s ključem; ponarejen ključ; ključ od stanovanja, hišnih vrat; šop ključev / ključ slabo odpira, ne prime / patentni ključ // takšna priprava za navijanje česa: avtomobilček ima tudi ključ / ura s ključem 2. priprava za odpiranje konzerv: s ključem odpreti škatlo sardin / ključ za odpiranje konzerv 3. priprava za odvijanje in privijanje matic in nekaterih vijakov: uporabljati ključ / te vijake je treba priviti s ključem / francoski ključ francoz / ključi za matice 4. navadno s prilastkom z dogovorom določen način, sistem, po katerem se kaj rešuje: seznaniti se s ključem za delitev dohodka / ceniki so narejeni po enotnem, zadnjem ključu / dešifrirni ključ // ekspr. kar omogoča, da se kaj doseže, razjasni, reši: najti ključ do sreče, uspeha / prav v tem je ključ za razumevanje, rešitev problema 5. nav. mn., nar. serpentina, vijuga: na ključih se je voz nagibal / jarek preseka pot v velikem ključu ovinku ● ekspr. jutri dobijo ključe se lahko vselijo (v stanovanje, hišo); ekspr. izročiti ključe od blagajne prepustiti blagajno in blagajniške posle; ekspr. dvakrat je obrnil ključ zaklenil; ekspr. tatove so dali pod ključ zaprli so jih v ječo; ekspr. vse ima pod ključem zaklenjeno ◊ agr. ključ odrezan del rozge ameriške trte za cepljenje z žlahtno trto; biol., min. določevalni ključ; geogr. dom v ključu dom, pri katerem so gospodarska poslopja prizidana k hiši v dveh pravih kotih; muz. ključ znak, ki določa višino not na črtovju; altovski ključ; basovski ključ znak na začetku črtovja, ki določa za izhodiščni ton mali f; G ključ znak na začetku črtovja, ki določa za izhodiščni ton enočrtni g; violinski ključ G ključ na drugi črti črtovja; ptt šifrirni ključ ali ključ šifre znamenja iz črk, številk za sestavo ali razreševanje šifriranega besedila; teh. cevni ključ; brada ključa del ključa, ki prijemlje v ključavnico ♪
  11.      ključár  -ja m (á) 1. rel. kdor pomaga cerkvenemu predstojniku pri upravljanju, vodenju gospodarskih zadev: dolga leta je bil ključar; zaupali so mu službo ključarja pri podružnici / cerkveni ključar 2. ekspr., redko vratar: odprl je prileten ključar / ključar odpre temnico paznik // kdor ima, hrani ključe: ključar blagajne ♪
  12.      ključávničar  -ja m (ȃ) kdor se poklicno ukvarja z izdelovanjem in popravljanjem manjših kovinskih predmetov, zlasti ključev, ključavnic: mehaniki in ključavničarji / je kvalificiran ključavničar / orodni ključavničar ki se ukvarja z izdelovanjem in vzdrževanjem orodja za obdelavo kovin; strojni ključavničar ki zna ravnati s stroji za obdelavo kovin ♪
  13.      ključávničarstvo  -a s (ȃ) obrt za izdelovanje in popravljanje manjših kovinskih predmetov, zlasti ključev, ključavnic: mizarstvo in ključavničarstvo / splošno ključavničarstvo; stavbno, strojno ključavničarstvo // podjetje, delavnica za to obrt ♪
  14.      kljúčen  -čna -o prid. (ȗ) od katerega je odvisen nadaljnji potek, razjasnitev, rešitev česa: zavzeti ključne položaje; ključna postojanka / v tem je ključni problem njegove poezije; gre za rešitev ključnega vprašanja / povečanje izvoza je ključna točka v naporih za napredek ♦ voj. ključna obrambna pozicija pozicija, od obrambe katere je odvisna obramba širšega področja // ki je po pomembnosti na prvem mestu; glaven: dograditev poštnega poslopja in drugih ključnih objektov; ključne predmete so poučevali učitelji z diplomo druge stopnje / redko ključni dosežki človekovega uma ♪
  15.      kljúnček  -čka m (ȗ) manjšalnica od kljun: v kljunčku nese črvička ◊ bot. ptičji kljunček enoletni plevel z rumenimi cveti, Thymelaea passerina ♪
  16.      kljús  -a m (ȗ) vet., zlasti v ameriškem okolju tek konja, pri katerem se istočasno premikata nogi leve oziroma desne strani: kljus in kas / dirkati v kljusu ♪
  17.      kljusáč  -a m (á) vet., zlasti v ameriškem okolju konj, ki pri teku istočasno premika nogi leve oziroma desne strani: kljusači in kasači ♪
  18.      kljúsica  -e ž (ú) ekspr., redko star, onemogel konj: v hlevu smo našli le garjavo kljusico ♪
  19.      kljúvanje  in kljuvánje -a s (ú; ȃ) glagolnik od kljuvati: kljuvanje piščancev / čutil je kljuvanje v rami ♪
  20.      kljúvati  -am in kljújem tudi kljuváti kljúvam in kljújem nedov., kljúval tudi kljuvál (ú; á ú) 1. hitro, sunkovito segati s kljunom po čem: kokoš kljuva zrnje; ptice so vneto kljuvale črvičke / kokoši so začele kljuvati zobati // udarjati, tolči s kljunom: žolna kljuva po deblu / kokoš kljuva pišče 2. brezoseb. imeti ostre, ponavljajoče se bolečine: v prstu mi kljuje; v sencih mu je neznosno kljuvalo 3. ekspr. povzročati neugoden duševni občutek: v njem je kljuvala zavest krivde; v srcu ji kljuje skrb; brezoseb. v duši mu je neprestano kljuvalo kljúvati se, tudi kljuváti se tepsti se (s kljunom): petelina sta se kljuvala ♪
  21.      kló  -ja m (ọ̑) žarg., kratica, prva leta po 1945 krajevni ljudski odbor: kloji so že razposlali vabila ♪
  22.      kloáka  -e ž (ȃ) knjiž. (odtočni) kanal, navadno v mestu: kloaka ni mogla več požirati vode; blato iz kloak / ostanki rimskih kloak; pren. kloaka laži in klevet ♦ zool. votlina v zadnjem delu telesa nekaterih živali, v katero se izteka črevo ♪
  23.      klobása  -e ž (á) 1. drobnejši valjast izdelek z navadno med seboj povezanima koncema, z nadevom iz mesa, drobovine ali drugih živil: delati, kuhati, peči klobase; cela klobasa; prekajene, sveže klobase; nekoliko premastna klobasa; odrezati kolobarček, košček klobase; pol klobase; špiljenje klobas / nadevati klobase / za malico ima klobaso in sir / krvave klobase krvavice; mesene klobase z nadevom iz mesa // kar je po obliki podobno klobasi: nadeti zeljne liste in jih zviti v klobaso / ekspr. otroku se na stegnih od debelosti delajo klobase 2. ekspr. navadno modrikasta oteklina od udarca z bičem, s palico: od udarcev so se mu delale klobase; na hrbtu ima klobase 3. tobačni listi, zviti v klobasi podobno obliko, namenjeni za žvečenje: odrezati od klobase čik / dobil je pol litra petroleja in klobaso tobaka ● slabš. kdo bo poslušal njegove klobase razvlečeno, nezanimivo pripovedovanje; ekspr. zašpiliti klobaso vrniti se na izhodiščno mesto po drugi poti ◊ aer. klobasa vreči podobna priprava za približno ocenjevanje smeri vetra; gastr. bela klobasa; jetrna klobasa; kranjska klobasa; lovska klobasa; suha klobasa zelo posušena kranjska klobasa; zool. morska klobasa na morskem dnu živeči, klobasi podoben iglokožec, Holothuria ♪
  24.      klobúčast  -a -o prid. (ú) ekspr. podoben klobuku: klobučaste krošnje dreves ♪
  25.      klobučína  -e ž (í) star. klobučevina: copate iz klobučine ♪

   11.426 11.451 11.476 11.501 11.526 11.551 11.576 11.601 11.626 11.651  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA