Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
eV (11.426-11.450)
- kífeljčar -ja [fǝl] m (ȋ) agr. boljši krompir domačih in tujih sort z belim ali rumenim mesom ter rogljičasto obliko gomoljev: njivo so posadili s kifeljčarjem ♪
- kífeljček -čka [fǝl] m (ȋ) manjšalnica od kifeljc: iz pekarne diši po svežih kifeljčkih; kupila je žemljo in dva kifeljčka / orehovi, vanilijevi kifeljčki ♪
- kíh -a m (ȋ) sunkovit, glasen izdih zraka zaradi dražljajev v nosu: slišal se je kih za kihom ♪
- kíhati -am nedov. (í ȋ) sunkovito, glasno izdihavati zrak zaradi dražljajev v nosu: ima nahod, zato kiha kíhati se nar. hihitati se, smejati se: za plotom so se kihala dekleta ♪
- kihljáj -a m (ȃ) sunkovit, glasen izdih zraka zaradi dražljajev v nosu: kihljaj napoveduje nahod ♪
- kíhniti -em dov. (í ȋ) 1. sunkovito, glasno izdihniti zrak zaradi dražljajev v nosu: kihnil je, morda je prehlajen; brezoseb. kihnilo se mi je 2. pog., navadno z nikalnico spregovoriti, reči: tam še kihniti ne smeš; niti kihnil ni, pa so ga vrgli ven ♪
- kíks -a m (ȋ) žarg. spodrsljaj, napaka: oddaja je bila prezahtevna in kiksi so se vrstili drug za drugim; igralčev kiks ♪
- kíla 1 -e ž (í) izstop organa ali dela organa skozi nenaravno odprtino: zaradi prevelikega napora je nastopila kila / ima prirojeno kilo / operirati kilo / boleha za kilo ♦ anat. dimeljska, popkovna kila ♪
- kílav -a -o prid. (í) 1. slabš. šibek, slaboten, bolehen: na pomlad so otroci bolj kilavi; videti si prav kilav / je kilave postave / ima kilav glas / kilava koza suha, mršava ∙ veliko babic — kilav otrok kjer sodeluje preveč ljudi, ni pravega uspeha // slab, nekvaliteten: to so kilava jabolka / produkcija je bila precej kilava / imamo kilavo vreme neprijetno, pusto 2. redko ki ima bolezen kilo: ker je pretežko dvignil, je postal kilav ♪
- kilométer -tra m (ẹ̄) 1. dolžinska mera, 1.000 m: oddaljen je nekaj kilometrov iz mesta; deset kilometrov [km] dolga pot / število prevoženih kilometrov narašča / vozi sto kilometrov na uro / kubični, kvadratni kilometer ∙ pog. avto je požiral kilometre zelo hitro se premikal, vozil ♦ žel. netotonski kilometer; potniški kilometer enota za obračunavanje prevoza potnika na razdalji 1 km; tovorni kilometer enota za obračunavanje prevoza ene tone tovora na razdalji 1 km 2. ekspr., v prislovni rabi izraža nedoločeno veliko razdaljo: kilometre naokoli ni bilo luči ♪
- kilometráža -e ž (ȃ) 1. število prevoženih kilometrov: kilometraža se je povečala / koliko imate kilometraže // razdalja, izražena v kilometrih: izračunati kilometražo cest 2. redko kilometrina: izplačati dnevnice in kilometražo ♪
- kilometrína -e ž (ȋ) znesek, ki se (iz)plača zlasti za prevožene kilometre: odobriti kilometrino / izplačati kilometrino in dnevnice ♪
- kilométrski -a -o prid. (ẹ̄) 1. nanašajoč se na kilometer: kilometrska razdalja / kilometrska tarifa / kilometrski kamen kamen ob cesti, železniški progi z označbo razdalje v kilometrih ♦ avt. kilometrski števec priprava, ki kaže število prevoženih kilometrov 2. ekspr. zelo dolg: kilometrski trak / kilometrska salama / vedno ima kilometrske govore obširne, obsežne ♪
- kílomól -a m (ȋ-ọ̑) kem. masa čiste snovi v kilogramih, ki številčno ustreza njeni molekulski masi ♪
- kílovólten -tna -o (ȋ-ọ̑) s števnikom pridevnik od kilovolt: 220-kilovoltni daljnovodi ♪
- kílski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kila2: kilski in metrski sistem / kilski zavoj; kilska vrečka sladkorja / s števnikom 50-kilska vreča moke ♪
- kímast -a -o prid. (í) nav. ekspr. ki (rad) kima, upogiba glavo: kimast človek / kimast klas / kimast cvet ♦ bot. kimasta lepnica rastlina z belimi, zelenkastimi ali rdečkastimi prevesnimi cveti, Silene nutans ♪
- kimóno in kímono -a m (ọ̑; ȋ) v japonskem okolju vrhnje oblačilo s širokimi rokavi in pasom: oblečena je bila v kimono; moder, rdeč kimono; kimono iz zelene svile; z vezeninami okrašen kimono / japonski kimono ♦ šport. kimono pri judu ohlapna obleka iz belega platna, prevezana s pasom; neskl. pril.: kimono rokavi ♪
- kinemátika -e ž (á) fiz. nauk o gibanju teles brez upoštevanja sil, ki gibanje povzročajo: študirati kinematiko ♪
- kineskóp tudi kineskòp -ópa m (ọ̑; ȍ ọ́) elektr. velika televizijska elektronka z zaslonom ♪
- kinestétičen -čna -o prid. (ẹ́) anat., navadno v zvezi kinestetični občutek sposobnost za zaznavanje dražljajev v mišicah in kitah pri gibanju ♪
- kíničen -čna -o (í) pridevnik od kinik: ustanovitelj kinične šole ♪
- kinínovec -vca m (ȋ) tropsko drevo, katerega lubje se uporablja za pridobivanje kinina: lubje kininovca ♪
- kinolóški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na kinologe ali kinologijo: kinološka prireditev / kinološka literatura / kinološki sodnik / kinološko društvo ♪
- kínoobiskoválec in kíno obiskoválec -lca [u̯c] m (ȋ-ȃ) publ. obiskovalec filmskih predstav: pred poslopjem so stali številni kinoobiskovalci ♪
11.301 11.326 11.351 11.376 11.401 11.426 11.451 11.476 11.501 11.526