Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

eV (11.229-11.253)



  1.      karakterizírati  -am nedov. in dov. () 1. navajati karakteristične lastnosti, značilnosti; označevati, opredeljevati: karakterizirati dobo, pisatelja; dobro karakterizirati značaje; kratko karakterizirati razmere / karakterizirati z nekaj besedami / karakteriziral ga je kot fanatika // dajati osebam izrazite lastnosti, zlasti značajske: ne zna karakterizirati svojih junakov 2. publ. biti značilen, prevladujoč: karakterizira jih medlost in neodločnost; strank ne karakterizirajo njihovi programi
  2.      karakterologíja  -e ž () 1. proučevanje značajev (ljudi): karakterologija in tipologija 2. knjiž. značajske lastnosti, značaj: prispevki o karakterologiji Štajercev
  3.      karamázovščina  -e ž () ekspr. miselnost, lastnosti, kakršne so značilne za roman Dostojevskega Bratje Karamazovi: karamazovščina in oblomovščina
  4.      karamél  -a m (ẹ̑) gastr. rjava snov, ki nastane s praženjem sladkorja; praženi sladkor, žgani sladkor: raztopiti karamel; obarvati, prevleči s karamelom
  5.      karanténa  -e ž (ẹ̑) osamitev zaradi suma okuženosti: prestati karanteno; zahtevati pri določenih boleznih karanteno; večdnevna karantena; predpisi o karanteni / biti v karanteni; pren., publ. idejna karantena ♦ agr. karantena ukrep za preprečitev prenašanja bolezni ali plevela z okuženim semenom; navt. ladja je v karanteni ostati mora na sidrišču ali ob pomolu, ne da bi se blago in ljudje izkrcali // prostor, stavba za tako osamitev: priti v karanteno; zidovje karantene
  6.      kárati  -am nedov. (ā) knjiž. opominjati, oštevati: večkrat kara otroke; karal ga je zaradi malomarnosti; karal ga je, da govori nespodobno / če je jokal, ga je karal kárati se nar. belokranjsko prepirati se, prerekati se: nikar se ne karajte z njim karáje redko: karaje reči karajóč -a -e: sam sebe karajoč; karajoče besede; prisl.: karajoče pogledati káran -a -o: karani otroci
  7.      karavána  -e ž () 1. v orientalskem okolju skupina zaradi varnosti skupaj potujočih ljudi, zlasti trgovcev, romarjev: karavana počiva, potuje skozi puščavo; priključiti se karavani / trgovske karavane 2. publ., navadno s prilastkom kolona, skupina: karavana avtobusov; pisana karavana kolesarjev / srečati karavano žensk zelo veliko; pren., knjiž. karavana misli ● publ. karavana prijateljstva organizirano potovanje skupine prebivalcev določenega kraja v drug kraj zaradi medsebojnega spoznavanja, prijateljstva; preg. psi lajajo, karavana gre dalje kljub napadom, nasprotovanju se nadaljuje določeno delo, delovanje
  8.      karbíd  -a m () 1. kem. spojina kovine, silicija ali bora z ogljikom: značilnosti karbidov / železov karbid 2. poljud. spojina kalcija in ogljika, ki z vodo tvori acetilen, strok. kalcijev karbid: drobiti karbid / uporabljati karbid za razsvetljavo
  9.      karbíden  -dna -o prid. () nanašajoč se na karbid: karbidna zrnca / karbidna svetilka acetilenska svetilkakem. karbidno apno gašeno apno, ki ga tvori kalcijev karbid z vodo; metal. karbidna trdina zelo trda zlitina iz kovinskega karbida in kovinskega veziva
  10.      karbídovka  -e ž () pog. acetilenska svetilka: prižgati karbidovko; razsvetljevati jame s karbidovkami; petrolejke in karbidovke
  11.      karbolinéj  -a m (ẹ̑) kem. oljnata tekočina iz premogovega katrana, ki se uporablja za impregniranje lesa in zatiranje drevesnih škodljivcev: premazati, prepojiti s karbolinejem; vonj po karbolineju
  12.      karbolinéjski  -a -o (ẹ̑) pridevnik od karbolinej
  13.      karbón  -a m (ọ̑) 1. geol. obdobje mlajšega paleozoika, v katerem so se pojavili prvi iglavci in plazilci: bujno rastlinstvo v karbonu 2. pog. karbon papir: vstaviti med liste karbon; neskl. pril.: karbon papir papir za kopiranje, prevlečen s črno snovjo
  14.      karbonár  -ja m (á) zgod., v Italiji član tajnega društva za osvoboditev in združitev Italije v začetku 19. stoletja: preganjati karbonarje
  15.      karbonárski  -a -o (á) pridevnik od karbonar: karbonarsko gibanje
  16.      karbonárstvo  -a s () zgod., v Italiji dejavnost karbonarjev: obtožili so ga karbonarstva; organizatorji karbonarstva
  17.      karbonát  -a m () kem. sol ogljikove kisline: razkroj karbonatov / bakrov, cinkov, kalcijev, kalijev, magnezijev, natrijev, železov karbonat
  18.      karbonáten  -tna -o prid. () nanašajoč se na karbonat: karbonatne kamnine, rude / karbonatna trdota vode trdota, ki jo povzročata v njej raztopljena kalcijev in magnezijev hidrogenkarbonat
  19.      karbonizírati  -am nedov. in dov. () redko spreminjati v oglje; ogleniti: karbonizirati les / v kopi les karbonizira se spreminja v ogljetekst. karbonizirati volno povzročati razpad rastlinskih primesi v volni z močnimi kislinami, visoko temperaturo karbonizírati se geol. spreminjati se v premog, šoto; zoglenevati: rastline so se karbonizirale
  20.      karburátor  -ja m () strojn. priprava pri motorjih z notranjim zgorevanjem, v kateri se meša hlapljivo gorivo z zračnim tokom; uplinjač
  21.      karcinómski  -a -o (ọ̑) pridevnik od karcinom: karcinomske celice
  22.      kardánski  -a -o prid. () v zvezah: navt. kardanski sistem priprava iz obročev, ki omogoča, da v njej nameščene priprave ostanejo zmeraj v vodoravni legi; strojn. kardanski pogon pogon, ki ima kardansko gred; kardanski zgib priprava za prenos vrtilnega gibanja med gredema, ki tvorita topi kot; kardanska gred dvodelna gred s kardanskim zgibom v sredi
  23.      kardinál  -a m () 1. najvišji dostojanstvenik v rimskokatoliški cerkvi: kardinali volijo papeža / imenovati nove kardinale 2. agr. jesensko jabolko z rdečimi progami ali kardinalsko rdeče barve: trgati kardinale / pisani kardinal; rdeči kardinal ◊ agr. kardinal trta z zgodaj zorečimi rdečimi grozdi z debelimi jagodami; breskev z rumenkastim mesom in rdečo lupino; zool. kardinali ptice pevke z živo pisanim perjem in perjanico, ki živijo v Severni Ameriki, Fringillinae
  24.      kardinálen  -lna -o prid. () 1. knjiž. glaven, bistven: odkriti v drami kardinalne točke, ob katerih se dogajanje lomi / kardinalne strani neba / to dejstvo je kardinalnega pomena za razjasnitev nesoglasij 2. ekspr. zelo velik: narediti kardinalno napako ◊ mat. kardinalno število število, ki izraža moč množice
  25.      kardinálski  -a -o prid. () nanašajoč se na kardinale: kardinalsko življenje / dobiti kardinalsko čast / kardinalski klobuk trd, črn klobuk z okroglo štulo in širokimi krajevci; ekspr. dobiti kardinalski klobuk postati kardinalrel. kardinalski zbor zbor vseh kardinalov, zbranih zaradi kake naloge kardinálsko prisl.: kardinalsko rdeča barva rdeča barva z vijoličastim odtenkom

   11.104 11.129 11.154 11.179 11.204 11.229 11.254 11.279 11.304 11.329  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA