Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

eV (11.004-11.028)



  1.      junákinja  -e ž (á) 1. ženska, ki je storila izredno pogumno, junaško dejanje: pokloniti se junakinjam, ki so padle v boju za svobodo // nav. ekspr. ženska, ki prenaša, opravlja stvari, za katere je potreben velik napor, požrtvovalnost: peš ste prišli tako daleč, ste pa res junakinja // nav. ekspr. zelo pogumna, neustrašena ženska: ko je branila otroke, se je pokazala junakinjo 2. nav. ekspr., s prilastkom ženska, ki se odlikuje v kaki stvari ali ob kakem dogodku: junakinja tekmovanja 3. glavna, osrednja ženska v literarnem delu: Alenčica je junakinja naših ljudskih pesmi; junakinja filma, romana / Cankarjeve junakinje
  2.      junákov  -a -o (á) pridevnik od junak: junakova notranjost, usoda
  3.      junáški  -a -o prid. (á) 1. ki je storil izredno pogumno, junaško dejanje: junaški borci; junaški narod; junaška četa / junaški čas // izredno pogumen, neustrašen: zbral je same junaške fante / junaški boj; junaški govor; junaško dejanje // nav. ekspr. ki prenaša, opravlja stvari, za katere je potreben velik napor, požrtvovalnost: junaška mati 2. značilen za junake: umreti junaške smrti / prelita junaška kri kri junakov / ekspr. tolče se po junaških prsih ◊ lit. junaški ep ep, ki govori o velikih in slavnih dejanjih; junaška epika; junaška pesem ljudska pesem, ki govori o velikih in slavnih dejanjih; muz. junaški tenor tenorski glas, navadno nekoliko nižji od liričnega tenorja junáško prisl.: junaško se bojevati; junaško prenašati bolečine
  4.      júnec  -nca m (ú) 1. mlad skopljen goveji samec: učiti junce voziti; par juncev; junci in telice // goveji mladič moškega spola: krava je povrgla junca 2. redko bik: gnati kravo k juncu 3. ekspr. močen moški: taka junca, pa ne bi mogla tega narediti // nizko neumen, omejen človek: kaj bi zameril juncu, saj tega ne razume
  5.      júnior  -ja m () 1. šport. kdor je vključen v športno društvo in je star približno od štirinajst do osemnajst let; mladinec: nastop juniorjev in članov 2. kot zapostavljeni pristavek k imenu ene izmed dveh oseb z istim imenom v sorodstvenem odnosu mlajši: pokličite Janeza Dolenca juniorja [jun.]
  6.      júniorski  -a -o () pridevnik od junior: juniorski prvak
  7.      júnker  -ja m (ú) 1. v fevdalni Prusiji plemiški veleposestnik: interesi junkerjev v vzhodnih pokrajinah 2. ekspr. nosilec nemške militaristične miselnosti: pruski junker 3. v carski Rusiji gojenec, ki se v vojaški šoli usposablja za oficirja
  8.      júnkerstvo  -a s (ú) nav. ekspr. miselnost, lastnosti (pruskih) junkerjev: dvigniti se nad junkerstvo / zveza finančne oligarhije z junkerstvom
  9.      júr 2 -ja m (ú) 1. pog. tisoč (starih) dinarjev: posodil mu je dva jurja; solata bo pozimi po jurju; za to nihče ne računa manj kot jurja / ekspr. to mu prinaša lepe jurje dosti denarja 2. nav. slabš. nekoliko omejen, neroden človek: takega jurja lahko vsakdo ogoljufa
  10.      júra  -e ž () geol. obdobje mezozoika, v katerem so prevladovali iglavci in so se pojavile ptice: fosili ptic iz jure
  11.      júrček 2 -čka m () 1. pog., ekspr. tisoč (starih) dinarjev: za popravilo je moral odšteti deset jurčkov 2. ekspr. nekoliko omejen, neroden človek: seveda, taki jurčki tega ne razumejo / kot nagovor nisi uganil, o ti jurček ti
  12.      Júrij  -a m (ú) etn., v zvezi zeleni Jurij z zelenjem okrašen fant, ki ga vodijo v spomladanskem obhodu, zlasti v Beli krajini: sprevod zelenega Jurija
  13.      jurisdíkcija  -e ž (í) knjiž. sodna oblast: imeti, izvrševati jurisdikcijo / za omenjeno družbo veljajo egiptovski zakoni in jurisdikcija sodna pristojnost // oblast sploh: omenjeni otoki so pod jurisdikcijo Nizozemske ◊ rel. jurisdikcija pravica in dolžnost odločati o cerkvenih zadevah na določenem področju; spovedna jurisdikcija pravica, dana duhovniku, da more dajati odvezo za grehe, spovedna oblast
  14.      jurisdíkcijski  tudi jurisdikcíjski -a -o prid. (í; ) nanašajoč se na jurisdikcijo: jurisdikcijski spori ♦ jur. jurisdikcijska norma v stari Avstriji zakonske določbe o stvarni in krajevni pristojnosti civilnih sodišč
  15.      juríst  -a m () strokovnjak za pravo; pravnik: posvetovati se z juristi / možnosti za zaposlitev juristov / pog. juristi iz višjih letnikov slušatelji prava
  16.      júriš  -a m () 1. nenaden silovit vojaški napad iz neposredne bližine: po obstreljevanju se je začel juriš; preiti v juriš / pošiljati na juriš četo za četo; padel je pri jurišu na bunker / kot povelje v strelce, juriš! / ekspr. na juriš zavzeti uporniško ladjo s kratkim, silovitim napadom; pren., publ. napovedati juriš na svetovni rekord; juriš na vrh gore 2. publ., ekspr., v prislovni rabi, v zvezi na juriš v zelo kratkem času, zelo hitro: na juriš so si ogledali vse mestne znamenitosti / v tej predstavi si je na juriš osvojila občinstvo
  17.      júrišen  -šna -o prid. () nanašajoč se na juriš: jurišna skupina / žarg., voj. dobiti jurišni rum / jurišni bataljon bataljon, sestavljen iz posebej izbranih in izurjenih borcev za poseganje v boj v odločilnih trenutkihvoj. jurišni čoln čoln za prevoz jurišnih oddelkov in za izvidniške naloge
  18.      júrta  -e ž () v azijskem okolju okrogel, kupolast šotor, narejen zlasti iz kož in klobučevine: prebivati v jurti
  19.      jús  -a m () veda o pravilih, ki urejajo odnose v določeni družbeni skupnosti in določajo kazni za kršitev teh pravil; pravo: razvoj jusa / pog. vpisati se na jus pravno fakulteto
  20.      justíčen  -čna -o prid. () knjiž. soden, pravosoden: justična praksa / justično področje ♦ jur. justični umor zmotna sodba, s katero se izreče smrtna kazen in je ta tudi izvršena, sodni umor; justična zmota zmota v ugotavljanju dejstev ali uporabi prava, zaradi katere je sodna odločba napačna, sodna zmota
  21.      justifikácija  -e ž (á) knjiž. izvršitev smrtne kazni, usmrtitev: opraviti justifikacijo; justifikacija organizatorjev odpora; opis justifikacije
  22.      júta  -e ž (ú) dolga krhka vlakna, ki se uporabljajo zlasti za izdelovanje vrečevine: izdelki iz jute; predilnica za juto / gojiti juto jutovec // pog. jutovina: kupiti dva metra jute
  23.      jútranjica  -e ž (ú) 1. zvezda Venera na jutranjem nebu; danica: svetla jutranjica / zvezda jutranjica 2. mn., rel. del dnevnic, namenjen za zgodnje jutro: moliti jutranjice / zbrati se k jutranjicam ◊ etn. jutranjica pesem, ki se poje ženinu in nevesti prvo jutro po svatbi; rel. zvoniti jutranjico zvoniti zgodaj zjutraj, zlasti ob nedeljah in praznikih
  24.      jútri  prisl. () 1. prvega dne po današnjem dnevu: jutri bomo belili sobo; jutri bo praznik; odkritje spomenika bo jutri, 4. julija, ob desetih; odpeljem se jutri zjutraj; pog. jutri pišemo nalogo; počakajmo do jutri; od jutri naprej sem popoldne prost; pred jutri opoldne me ne bo nazaj; si pripravljen za jutri? / prišel bom jutri teden 2. nav. ekspr. v prihodnjem času, v prihodnosti: jutri takšna operacija ne bo novost; vaše bo, kar si boste danes ali jutri sami pridobili ● jutri je še en dan misliti je treba tudi na prihodnost; še je čas; ekspr. reši se tega bremena rajši danes kakor jutri čimprej; knjiž. danes ali jutri boste vi prevzeli vodstvo prav kmalu; ekspr. tak sem: danes tukaj, jutri tam brez obstanka v istem kraju; ekspr. okrepitev delavskih svetov mora biti danes in jutri naša poglavitna naloga zmeraj; ekspr. njegova služba je od danes do jutri nestalna, nezanesljiva; ekspr. takih težav ne odpraviš od danes do jutri kmalu, hitro; ekspr. živel je od danes do jutri ne da bi mislil na prihodnost; v slabem, negotovem materialnem položaju; preg. kar danes lahko storiš, ne odlašaj na jutri; preg. danes meni, jutri tebi nesreča, smrt lahko vsakogar doleti; sam.: od nas je odvisno, kakšen bo naš jutri
  25.      jútrišnji  -a -e prid. (ū) 1. nanašajoč se na dan, ki bo po današnjem dnevu: jutrišnji dan; napiši jutrišnji datum / jutrišnji izlet 2. nanašajoč se na prihodnost, bodočnost: jutrišnji astronavti / pisati o razmerah jutrišnjega dne prihodnosti, bodočnosti

   10.879 10.904 10.929 10.954 10.979 11.004 11.029 11.054 11.079 11.104  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA